Premier Golob: Proti avtocestnim zastojem z obsežnimi vlaganji
Aktualna vlada je po besedah predsednika vlade Roberta Goloba prva po letu 2009, ki je začela vlagati v izboljšave avtocestnega križa. A čez noč rezultatov teh vlaganj ni pričakovati, potreben je čas, je na začetku redne seje državnega zbora na vprašanje poslanca SDS Danijela Krivca o vladnih ukrepih, s katerimi bi naslovili vse daljše zastoje na avtocestah, odgovoril premier.
LJUBLJANA > Danijel Krivec je v poslanskem vprašanju, ki ga je danes naslovil na premiera Roberta Goloba, želel slišati kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s katerimi bo vlada začela odpravljati zastoje na avtocestah. Prometna pretočnost je namreč po njegovih besedah v zadnjem obdobju upadla, soočamo se z vse daljšimi zastoji, tovorni promet se povečuje, prometna varnost pa se je poslabšala.
Po letu 2009 brez vlaganj
Robert Golob je spomnil na 30-letno obdobje, ko se je tudi sam dnevno vozil med Ljubljano in Primorsko, in pritrdil, da problematiko razume. “Razumem, da je vsakič, ko nastane zastoj, jeza neizmerna. Razumem tudi pozive, da je treba nekaj narediti,” je dejal. Po premierjevih besedah je Slovenija do leta 2009 imela nacionalni program izgradnje avtocest v državi, potem pa se v avtoceste ni več vlagalo. “Naša vlada je prva od leta 2009, ki je zares zastavila vlaganja v avtocestni križ, v izboljšave. Brez vlaganj je nemogoče pričakovati, da bodo avtoceste, ki so danes za 30 odstotkov bolj obremenjene kot pred petimi leti, kar požirale promet. Ne bodo,” je poudaril.
Kratkoročni ukrepi za zmanjšanje zastojev po Golobovih besedah obstajajo, na gradbiščih jih izvaja Dars s hitrim prestavljanjem pasov, odmikanjem zapor ipd. To po njegovih besedah ne pomeni, da zastojev ne bo, ti vsekakor bodo, a vlaga se tam, kjer bodo zastoji v prihodnje zaradi vlaganj manjši. “Treba je potrpeti. Če hočemo avtocesto po dolgih desetletjih zanemarjanja obnoviti, moramo dati denar in moramo si vzeti čas. In to počnemo,” je zatrdil.
Preusmerjanje prometa na železnico
Ob tem je poudaril, da pa vlada hkrati s tem ni na nobeni točki prenehala s preusmerjanjem prometa na železnico, kjer so vlaganja prav tako rekordna. “V prihodnjem letu se pri vlaganjih v cestno in železniško infrastrukturo približujemo zbesjz 1,2 milijarde evrov, letos so nanesla skoraj eno milijardo evrov,” je pojasnil Golob. Hkratno investiranje tako v cestno kot železniško infrastrukturo je edini način, da razbremenimo promet. “A nič ne gre čez noč,” je poudaril.
Krivec z Golobovimi odgovori ni bil zadovoljen in je menil, da bi vlada lahko pripravila ukrepe za razbremenitev avtocest, pa jih ni. Spomnil je na predlog SDS o uvedbi nočnih vinjet, na nujnost del v nočnem času, pa na dolgotrajne postopke umeščanja projektov. Golob je medtem vztrajal pri nujnosti vlaganj, ki bodo prinesla rezultate.