Premierka Ugande: Dotok afriških beguncev bi ustavile investicije

LJUBLJANA > Rebecca Alitwala Kadagaot je poudarila, da Afričani pravzaprav ne želijo zapustiti svoje celine, a jih okoliščine silijo v beg. “Če nam želite pomagati, ustvarite priložnosti za delovna mesta, ki bodo ljudem omogočila normalno življenje,” je dejala na novinarski konferenci. Izrazila je tudi željo po več investicijah v izobraževanje.

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Bogdan Benko je v uvodnem nagovoru na dvodnevni konferenci ocenil, da bi morala EU pri reševanju vprašanja beguncev sodelovati z državami izvora in tranzicije, svoja prizadevanja pa usmeriti predvsem v boljši vizumski režim ter možnosti za zaposlitev mladih.

Skupna politična aktivnost in gospodarsko sodelovanje

“Reševanje tega vprašanja ni zgolj reševanje beguncev na Sredozemskem morju, je vprašanje naše skupne politične aktivnosti, novih razvojnih spodbud, ter novih oblik gospodarskega sodelovanja in investicij,” pa je za medije dejal predsednik Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov Peter Toš. Pri tem moramo po njegovih besedah začeti “pri temeljni pravici, pravici do življenja”.

Poudarek tokratne, že četrte konference Dan Afrike pod naslovom V partnerstvu novim razvojnim izzivom naproti, je sicer na razvojnem sodelovanju, medkulturnem dialogu, vlogi afriške diaspore in pospeševanju gospodarskih stikov z afriškimi deželami.

Predsednik DZ Milan Brglez je v uvodnem nagovoru Dan Afrike označil za priložnost, da prepoznamo napredek afriškega kontinenta, izmenjamo mnenja glede izzivov, ki ležijo pred nami, poglobimo in okrepimo odnose med državami ter poiščemo nove možnosti za medsebojno sodelovanje. Dodal je, da danes ne moremo gledati na proces mednarodnega razvoja kot na recept, ki ga razvite države predpišejo državam v razvoju, ampak ga moramo razumeti kot proces okrepljenega sodelovanja med državami.

Slovenija ima v Afriki veleposlaništvo le v Kairu

Benko je na novinarski konferenci predstavil razvojno sodelovanje med Slovenijo in afriškimi državami, ki gre večinoma preko multilateralnih kanalov kot so EU in ZN, pomembno vlogo pa igrajo tudi nevladne organizacije, saj ima Slovenija v Afriki veleposlaništvo le v Kairu. To je po njegovih besedah problem, saj težko zaznaš težave in pomagaš, če nekje nisi prisoten.

Neobstoj slovenske diplomatske mreže v Afriki je kot težavo omenila tudi predsednica ugandskega parlamenta. Slovenijo je pozvala k odprtju diplomatsko-konzularnega predstavništva za Vzhodno Afriko, ki bi omogočalo boljšo povezanost s tem delom črne celine.

Pomanjkanje veleposlaništev v Afriki ob težavah z vizumi ovira tudi izmenjavo afriških študentov, ki bi radi prišli v Slovenijo, je dejal generalni direktor Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE) Anand Asthana.

...

Generalni direktor direktorata za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na zunanjem ministrstvu Mitja Štrukelj je ob robu konference med ovirami, s katerimi se sooča Slovenija pri sodelovanju z Afriko, omenil še neizkušenost pri izvajanju projektov iz evropskih sredstev, oddaljenost in relativno nepoznavanje razmer na terenu.

Glavna področja razvojnega sodelovanja Slovenije z afriškimi državami so po besedah Štruklja opolnomočenje žensk, otroci, dostop do izobraževanja in pitne vode ter zdravje. Med večjimi projekti pa je izpostavil lani zaključen projekt telemedicine na Zelenortskih otokih, ki je povezal deset otokov.

Otvoritvenemu delu konference bodo danes sledili še trije paneli, na katerih bodo sodelujoči predvsem skušali odgovoriti na vprašanje, kako se učinkovito spopasti z razvojnimi izzivi, s katerimi se soočajo afriške države.

Poslovni del konference, ki bo potekal v sredo na Gospodarski zbornici Slovenije, bo posvečen gospodarskemu sodelovanju ter iskanju priložnosti za krepitev poslovnega sodelovanja med Slovenijo in afriškimi državami.

STA

Predsednica ugandskega parlamenta Rebecca Alitwala KadagaSTA

STA