Preobrat: Slovenija bo vendarle proti terminalu
Slovenska vlada bo jutri glasovala proti seznamu prednostnih projektov skupnega pomena v EU, na katerem je tudi terminal v Žavljah. Spremembi stališča je botrovala ocena pravnikov, da bi si Slovenija, če bi se zgolj vzdržala glasovanja, poslabšala položaj v morebitnem sodnem boju proti plinskemu terminalu.
LJUBLJANA > Pravni strokovnjaki so opozorili, da bi zgolj vzdržanost pri glasovanju o seznamu, na katerem je tudi plinski terminal v Žavljah, Sloveniji onemogočila morebitne nadaljnje sodne postopke proti temu terminalu, je preobrat pojasnila premierka Alenka Bratušek. “In to je edini razlog, da bo vlada na dopisni seji to mnenje iz pridržanega spremenila v negativno,” je napovedala.
Iz pridržanega v negativno
Takšen razplet je ne pušča brezskrbne: “Še vedno sem malo žalostna, ker moramo glasovati tudi proti svojim projektom. Upam, da nam ne bo žal.” Edini razlog, da se je Slovenija sprva odločila, da se bo pri glasovanju vzdržala in podala ločeno izjavo proti plinskemu terminalu, je bil namreč zavarovanje sedmih slovenskih projektov s seznama. “Nekako nismo ocenili, da bi bilo najbolje glasovati sam proti sebi,” je sprva razmišljala.
“S tem, ko pa bomo glasovali proti, bomo jasno pokazali, v kolikšni meri je projekt v Žavljah sporen za Slovenijo,” je včeraj dopoldne po sestanku na vladi dejal tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.
Zagotovil je, da bo slovenska vlada pojasnila svoj glas. Slovenija bo verjetno edina država, ki bo glasovala proti seznamu v celoti, zato bo seznam skoraj zagotovo vseeno potrjen, s spornim terminalom vred.
Tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je bil po sestanku vlade zadovoljen. “Smo proti Žavljam in to želimo na vse možne načine pokazati,” je povedal. Ocenil je, da bo glasovanje Slovenije bolj znak politične volje. A glede na poznavanje Evropske komisije Židan ocenjuje, da se v primeru tako ostrega nastopa neke države vpraša, kaj se dogaja. Ponavadi se, kot pravi, pripravi še rezervni termin za dodatno usklajevanje. “To pa je tudi naš cilj.”
Za energetske projekte, ki se jim bo uspelo uvrstiti na seznam tako imenovanih prednostnih projektov skupnega interesa, bo v obdobju 2014-2020 namenjenih pet milijard evrov.Na seznamu je 130 projektov iz 28 članic, tudi sedem slovenskih v skupni investicijski vrednosti približno 1,2 milijarde evrov.
Projekti na seznamu bodo lahko evropski denar dobili na podlagi razpisov dobili v obliki subvencij, projektnih obveznic ali poroštev. Kljub uvrstitvi na seznam pa ne bo šlo brez spoštovanja evropske okoljske zakonodaje. Komisija bo v zadnji fazi procesa odobritve evropskih sredstev za posamezen projekt preverila, ali projekti spoštujejo vse zahteve v okviru evropske okoljske zakonodaje. Če bodo projekti kršili evropska pravila, jih bodo umaknili s seznama. STA
Pritiski z vseh koncev
Pritiski, naj vlada zaostri svoje stališče do gradnje žaveljskega terminala, in opozorila, da vzdržanost ni dovolj, so se vrstili tudi včeraj zjutraj. Še pred sestankom koalicije, kjer so se ministri in predsedniki strank odločili, da bodo proti, se je oglasil predsednik DZ Janko Veber, ki je odločitev vlade, da se bo le vzdržala “globoko obžaloval”. Vlado je pozval, da “spoštuje resolucijo, ki jo je sprejel Državni zbor in tudi ponovljeno ter jasno stališče Odbora za zunanjo politiko o nasprotovanju gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.”
“Jasno in odločno nasprotovanje” uvrstitvi plinskega terminala v Žavljah na seznam prednostnih projektov skupnega pomena v EU ter tudi vsem nadaljnjim poskusom postavitve terminalov v Severnem Jadranu so vladi zjutraj sporočili tudi župani Kopra, Izole in Pirana Boris Popovič, Igor Kolenc in Peter Bossman.
Naj bo odločno proti terminalu, je vlado pozvala tudi evropska poslanka Romana Jordan.
Pripravljenost vlade, da popusti pritiskom laične in strokovne javnosti, pa je po preobratu pohvalil evropski poslanec Ivo Vajgl.
Čeprav bo evropska komisija o seznamu odločala šele jeseni in ga dala v odločanje Svetu in Evropskemu parlamentu, je pomembno, da slovenska vlada v celotnem postopku daje jasno vedeti, da projektu v Žavljah nasprotuje, poudarja Vajgl.
JANA KREBELJ