Prepis zemljišč kmalu dražji za še eno takso
Potrdilo o namenski rabi zemljišča od ponedeljka, 16. marca, ne bo več brezplačno. Dokument, nujen za izvedbo večine poslov z nepremičninami, bo stal 22,66 evra. Kdor ima posest razdrobljeno na več kot deset zemljiških parcel, ki jih želi prodati, podariti, zamenjati ..., bo moral na občini pridobiti in plačati več potrdil.
LJUBLJANA > Občine od ponedeljka naprej ne bodo več brezplačno izdajale potrdil o namenski rabi zemljišča, pač pa bodo zanje zaračunale upravno takso 22,66 evra.
Potrdilo za največ deset parcel
Prosilci bodo po novem na enem zahtevku za potrdilo lahko navedli največ deset parcel znotraj ene katastrske občine. Kdor bo na primer prodal, podaril, zamenjal ... 50 parcel znotraj katastrske občine, bo moral pridobiti pet potrdil in zanje plačati 113 evrov.
Uvedba upravne takse za pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča je ukrep, s katerim želijo občine povečati svoje prihodke. Državni zbor je plačevanje za potrdila zakonsko potrdil konec februarja v zakonu za uravnoteženje javnih financ občin, občani pa bodo za potrdila plačevali od 16. marca naprej.
Obvezna priloga za skoraj vse posle
Potrdilo o namenski rabi zemljišča je nujna priloga, ko gre za prenos lastninske pravice na nepremičnini in za spremembo lastninske pravice v zemljiški knjigi, nam je pojasnila ilirskobitriška notarka Sonja Železnik. Sprememba, ki so jo sprejeli poslanci, se zato nanaša na slehernega lastnika zemljišč, ki želi kakor koli spremeniti lastništvo svojega imetja.
“Potrdilo o namenski rabi je treba pridobiti za vse darilne, prodajne, menjalne, izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju … Če gre za sporazume med zakonci, ko se ugotavlja obseg skupnega premoženja in se ga deli, je tudi potrebno potrdilo o namenski rabi. Potrdilo je nujna predpostavka, da se posel lahko overi, zaključi in vpiše spremembo v zemljiško knjigo. Brez potrdila posel ni veljaven,” pojasnjuje notarka. Uvedba nove upravne takse bo podražila nepremičninske posle zlasti v primerih, ko je imetje razdrobljeno na veliko parcelnih številk, kar je v Sloveniji prej pravilo kot izjema.
“Imamo delilne in izročilne pogodbe, pri katerih je 50, 60, 70 parcel. To je veliko število parcel, ki vse skupaj niso veliko vredne,” realno stanje v odročnih krajih, kjer je cena zemljišč nizka, povzema Železnikova in dodaja: “V določenih primerih bo taksa nedvomno zelo podražila storitev.”
JANA KREBELJ