Preprečiti gradnjo, kjer se lahko sprožijo plazovi

> Si lahko oddahnemo, je najhuje že mimo?

“Ob tokratnem padavinskem dogodku, ki se bo zaključil predvidoma jutri, obsežnejših poplav verjetno ne bo. Seveda so vedno možne manjše poplave, zlasti hudourniške poplave manjših vodotokov, povezane z močnejšimi nalivi, ko v kratkem času pade zelo velika količina padavin, ki hitro odteče. Lokalno lahko pride tudi do poplavne škode zaradi razlivanja meteorne vode. Je pa treba vsako opozorilo glede obilnih padavin in nevarnosti poplav, ki ga izda agencija za okolje, jemati resno, saj je pripravljenost prebivalstva in služb civilne zaščite ključna za hitro ukrepanje ob poplavah. Že nekaj let je obveščanje o prihajajočih vremenskih ujmah zelo skrbno in natančno, kar lahko samo pohvalimo.”

> Kako je z vodostajem primorskih rek in hudournikov?

“Po trenutnih podatkih (6. 11. popoldan), ki jih lahko spremljamo na spletni strani agencije za okolje, so pretoki večine rek v zahodni Sloveniji veliki; Rižana ima srednji pretok, opozorilni pretok sta presegli Koritnica in Soča v zgornjem toku. Vodnatosti rek niso tako velike, da bi predstavljale večjo poplavno grožnjo. Možne so lokalne hudourniške poplave in zgolj manjša razlivanja. Se pa lahko vodnatost rek še nekoliko spremeni.”

> Na katere podatke se opirajo izračuni o višanju vodostajev in koliko so zanesljivi?

“Izračuni pretokov rek temeljijo v prvi vrsti na ocenah skupne količine padavin, ki bo v določnem času padla v povirju posameznih rek. Pri tem se upošteva tudi predhodno nasičenost tal ter kamnin z vodo in pa tudi intenziteto padavin. V spodnjem toku rek se pri ocenjevanju vodostajev in napovedovanju poplav upošteva tudi vodnatost pritokov. Tudi ni vseeno, ali je povirje reke kraško, kjer prihaja do zadržka padavin v prepustnih kamninah in posledično počasnejšega praznjenja, ali v neprepustnih kamninah, kjer voda odteče hitro. Na osnovi modelov, izračunov in preteklih izkušenj se da, zlasti za večje reke, zelo dobro napovedati čas najvišjih vodostajev, mogoče je, recimo, spremljati tako imenovani poplavni val. Hidrološke napovedi so vedno bolj zanesljive, še vedno pa so težave z napovedovanjem hudourniških poplav, ki jim težko zelo natančno določimo kraj in čas pojavljanja. Je pa dejstvo, da je večina slovenskih vodotokov pravzaprav hudournikov. Rešitev bi bila vzpostavitev goste mreže 'online' padavinskih postaj, ki bi jih povezali v enoten sistem varstva pred poplavami v Sloveniji, začenši z območji, kjer do hudourniških poplav prihaja najbolj pogosto.”

> Lahko pričakujemo tudi, da bo podtalnica pronicala iz tal?

“Če imate v mislih nekaj podobnega, kar je območje Zgornje Pivke (Knežak, Bač) doletelo februarja letos, ko so v številnih izvirkih na dan privrele ogromne količine vode iz kraškega podzemlja, se kaj takega tokrat ne bo zgodilo. Prvi razlog je ta, da so količine padavin premajhne, drugi pa, da kraško podzemlje z vodo ni dovolj zasičeno.”

> Zlasti močni nalivi lahko sprožajo plazove. Nam nevarnost preti tudi s kopnega?

“Zelo pogosto se kot posledica intenzivnih padavin v območjih slabo stabilnih tal oziroma kamninske podlage prožijo zemeljski plazovi različnih dimenzij. V zadnjih 15 letih se je sprožilo kar nekaj večjih plazov na Primorskem, naj omenimo Stovžje nad Logom pod Mangartom, Koseč, Slano blato, Stogovce. Nujno bi bilo treba preprečiti gradnjo objektov in ostale infrastrukture na območjih, kjer obstaja nevarnost proženja zemeljskih plazov oziroma gradnjo prilagoditi lastnostim podlage. Bomo videli, če se bo sprožil kakšen plaz, tega se ne da napovedati.”

> Se moramo navaditi, da bodo obdobja vremenske ogroženosti daljša ali je to zdaj nekaj bolj izjemnega?

“Na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Gotovo se podnebje spreminja, in morda so pogostejši, za človeka 'neobičajni' vremenski pojavi, pokazatelj teh sprememb. Ljudje bomo morali to sprejeti kot dejstvo in se tudi ustrezno prilagoditi, druge možnosti nimamo. Znanja za to imamo več kot dovolj.”

> Smo Slovenci spričo vse bolj pogostih poplav začeli spreminjati navade ali nas izučijo šele slabe izkušnje?

“Če bi se ravnali po zdravi kmečki pameti, upoštevali izkušnje prednikov in znanje, ki ga imajo posamezne stroke na področju napovedovanja in upravljanja z naravnimi nesrečami, bi lahko preprečili marsikatero katastrofo. Žal, opažam, da ostaja znanje ob strani, ko se pod pritiski kapitala sprejemajo nespametne odločitve o gradnji objektov na poplavnih območjih. Vendar, nekdo pa gradbeno dovoljenje vendarle izda in ta bi moral tudi nositi vso odgovornost. Ljudje smo pozabljiva bitja in kakor hitro bomo imeli nekaj let 'običajne' vremenske razmere, se bomo razvadili in na lastno preventivo, do naslednjega dogodka, hitro pozabili. Zato je pa tu stroka, ki ne sme pozabljati, ki mora opozarjati in usmerjati, vendar mora biti tudi ustrezno upoštevana in ne preglasovana z argumentom moči oziroma denarja.”

> Bodo gasilci v očeh ljudi postali - če je to sploh mogoče - še bolj zanesljivi zavezniki?

“Brez gasilcev bi bil sistem zaščite in reševanja v Sloveniji na zelo nizki ravni; to se je pokazalo že večkrat, spomnimo se februarskega žledoloma. Žalostno pa je, da ta sistem temelji predvsem na prostovoljstvu, kar je sicer pohvalno, toda za ključne naloge na področju zaščite in reševanja bi morala biti zagotovljena tudi ustrezna sredstva. A ni absurdno, da za gasilsko opremo (ki služi vsem državljanom) zbiramo recimo prispevke na dobrodelnih akcijah, v denimo katastrofalno vodene državne banke pa vedno znova in kar čez noč nakazujemo več sto milijonske zneske davkoplačevalskega denarja?”

SONJA RIBOLICA