Prevozniki ob neupoštevanju njihovih zahtev vztrajajo pri protestih

SLOVENIJA > Osrednje zahteve prevoznikov, ki opravljajo turistične prevoze, so zagotovitev finančnih sredstev s strani SID banke, podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze in nadomestila za izvajalce občasnega prevoza, ukrepi iz prvega in drugega paketa ukrepov pa naj za sektor občasnega prevoza potnikov veljajo do konca leta, so povzeli v OZS.

“Na nas so povsem pozabili”

Sekcija pod Piškovim vodstvom se je sicer prejšnji teden sestala z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, ki je prevoznikom obljubil, da bo naredil vse, da jim pomaga, Peter Pišek pa je že tedaj napovedal “nemire in cestne blokade”, če prevozniki ne bodo upoštevani.

“Žal našega resornega ministra niso upoštevali. Sektor transporta in logistike ustvari kar 17 odstotkov bruto domačega proizvoda, torej več kot turizem. A na nas so v tretjem paketu povsem pozabili, kar je krivično,” v zbornici povzemajo Piška.

Težave s krediti

“V primeru, da bomo ostali neuslišani, napovedujemo proteste,” je oster. Pišek ob tem izpostavlja, da so prevozniki na robu živčnega zloma. “Težave so zlasti pri kreditiranju sektorja, saj komercialne banke gledajo bonitetne ocene in v teh časih ne dajo kredita,” je pojasnil.

V težavah predvsem izvajalci turističnih in linijskih prevozov

Po navedbah OZS so na področju prevoza potnikov v izredno težkem položaju predvsem prevozniki, ki opravljajo t. i. turistične oz. občasne prevoze potnikov in prevozniki, ki opravljajo posebne linijske prevoze (prevozi šolskih otrok in delavcev na delo). “V kolikor ne bomo pravočasno poskrbeli za prevozniška podjetja, bodo ta podjetja ugasnila,” še opozarja sekcija.

Prihodki izpuhteli, stroški pa ostali

“Očitno so pozabili, da obstajamo tudi mi,” je ogorčen Iztok Plut iz koprskega podjetja Informa d.o.o., ki s svojimi minibusi opravlja predvsem prevoze Italijanskih turistov v slovenske in hrvaške turistične destinacije.

V Sloveniji je 2800 avtobusov za turistične prevoze. Od tega jih 1114 opravlja linijske prevoze, ki jih subvencionira država in so v kriznem času tudi že bili deležni dodatne državne pomoči. Med njimi so veliki prevozniki, kakršna sta Nomago in Arriva. Medtem ko manjši prevozniki, ki niso vezani na državo, na pomoč še čakajo. Če je ne bodo deležni, pa napovedujejo proteste.

Plut iz koprske Informe je v normalnih razmerah v povprečju opravil po 35 do 40 prevozov na mesec. “Iz varnostnih razlogov sem z dejavnostjo prenehal takoj, ko se je v Italiji začelo 'kuhati', torej že 14 dni preden so naši ustavili prevoze,” pojasni in doda: “Eno je, ko lahko izbereš, ali boš v kriznih razmerah delal ali ne, drugo pa, ko ti država prepove opravljanje dela.” Medtem ko so prihodki izpuhteli, je bilo treba stroške plačevati. “Čeprav sem dal takoj vlogo za moratorij na lizing, mi dva meseca niso odgovorili in seveda sem v izogib težavam lizing ves čas pridno plačeval. To, da so nas, male prevoznike, ki nismo državni pogodbeniki, izvzeli iz protikoronskih paketov, je čista diskriminacija,” je razočaran Plut.

Pritrjuje mu tudi Breda Jesenko iz ljubljanskega podjetja Benotours: “Želimo le to, da bi bili enako obravnavani kot izvajalci linijskih prevozov.”