Pri 29 še pri mami in brez službe
Po podatkih raziskave Mladina 2010 število mladih v Sloveniji močno upada, mladi pa se soočajo s težavami pri zaposlovanju. Posledično se kasneje odseljujejo od staršev in si ustvarjajo lastne družine. Rezultati so zaskrbljujoči, meni minister Igor Lukšič, ki je napovedal, da bodo izsledki v pomoč pri pripravi nacionalnega programa za mladino.
LJUBLJANA> Od leta 2000 je število mladih upadlo za enajst odstotkov, v naslednjem desetletju pa lahko pričakujemo 20-odstotni upad, med drugim izhaja iz raziskave.
Mladi niso brezbrižni
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, mladi ugotavljajo, da so pri odločanju manj zastopani in da njihov glas ni upoštevan. Od tod izhaja tudi upad “konvencionalne” politične participacije. Raziskava pa je pokazala tudi, da mladi niso brezbrižni, saj so zelo dejavni, zlasti na področju prostovoljstva.
Slovenija v okviru EU premore tudi najvišji delež mladih med 20. in 24. letom, ki so vključeni v sistem visokega šolstva. Pri tem pa država namenja čedalje manjši delež BDP za to področje, zaradi česar je pod vprašajem kakovost sistema, meni Lukšič.
Med mladimi v starosti 29 let je le 48 odstotkov redno zaposlenih (pred desetimi leti 60 odstotkov). Hitro se povečuje tudi število brezposelnih diplomantov, je navedel Lukšič in dodal, da bo treba zakon o malem delu premisliti tudi s tega vidika.
Pri tridesetih še doma
Mladi se glede na države EU tudi najkasneje odselijo od staršev. Pri materi jih pri starosti 29 let tako živi še 66 odstotkov (pred desetimi leti 44 odstotkov). Direktor urada za mladino Peter Debeljak ugotavlja, da so mladi sicer kompetentni in prilagodljivi, vendar imajo težave pri osamosvajanju. Pri tem osrednjo vlogo igra zaposlovanje.
Beg v terciarno izobraževanje
Kakovost in fleksibilne oblike zaposlitve mladih, ki povzročajo tudi njihov “beg” v terciarno izobraževanje, imajo za posledico to, da mladi ne morejo načrtovati družine in se osamosvojiti, je ocenil Debeljak.
Po njegovem prepričanju so zato potrebni “zelo resni rezi”, da bi presegli obstoječe trende. Vprašanja, ki jih odpira raziskava, so “resnična razvojna vprašanja Slovenije”, Debeljak utemeljuje potrebo po spremembi določenih sektorskih politik.
Raziskava o mladih je zajela reprezentativni vzorec 1257 anketirancev v starosti med 15 in 29 leti, dodatno pa so opravili še 20 biografskih intervjujev z značilnimi predstavniki mladih v Sloveniji.
STA