Pri Ankaranu večina strank na strani ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je poslancem jasno nakazalo, kako glasovati v primeru ustanovitve Občine Ankaran, sta enotna Dušan Kumer (SD) in Anton Anderlič (LDS). Zavrnitev omenjenega zakona se zdi zaradi sklepa sodišča malo problematična tudi Matjažu Zanoškarju (Desus). Zmago Jelinčič (SNS) pa meni, da ustavno sodišče nima pravice določati, kako glasovati.
LJUBLJANA>“Samovolja”, ki se je izkazala v torek ob glasovanju za ustanovitev občine Ankaran na odboru za lokalno samoupravo, po besedah Dušana Kumra meče slabo luč na delo in zgled državnega zbora. Člani odbora pa so s svojo odločitvijo, ko ni nihče glasoval za in nihče proti, odvzeli pravico ostalim poslancem, da bi glasovali o tem, je opozoril Kumer.
Postopek je treba pripeljati do konca in ustanoviti občino
Anton Anderlič je v izjavi za medije dejal, da je ustavno sodišče naravnost merilo k temu, da državni zbor opozori, da ne sme delovati arbitrarno, ampak mora spoštovati svoje predhodne sklepe. Razen tega, da bi opravili kakšno razpravo, tukaj veliko prostora za drugačno odločanje niti ni bilo, meni.
Sam se na splošno ne zavzema za ustanavljanje novih občin, sploh ne majhnih. Toda v konkretnem primeru, “ko so državljani izkoristili svoje ustavne in zakonske pravice, da se vključijo v proces ustanavljanja svoje občine, da jim državni zbor potrdi izpolnjevanje kriterijev, da opravijo referendum, da državni zbor potrdi rezultat in sprejme zakon, pa potem zaradi veta in nadaljnjih zapletov to ne uspe, pa nimam drugega odgovora, kot da je treba postopek pripeljati do konca in ustanoviti novo občino,” ocenjuje Anderlič. Strinja se, da gre v tem primeru za izpodbijanje avtoritete ustavnega sodišča.
Za Desus kočljiva delitev italijanske manjšine
Član odbora za lokalno samoupravo iz vrst Desus Matjaž Zanoškar je pojasnil, da so sicer člani Desus iz slovenske Istre nasprotovali ustanovitvi ankaranske občine, proti je bila tudi narodna skupnost italijanske manjšine. Ta je opozarjala na določbe Osimskega sporazuma ter Londonskega memoranduma, po katerih se administrativne meje območja, na katerem živi večnarodnostna skupnost, ne smejo deliti brez predhodnega širšega soglasja. Sicer pa Zanoškar poudarja, da o tem niso bili enotni niti ustavni sodniki. Desus je bil vzdržan zato, ker odločbi ustavnega sodišča niso želeli nasprotovati. Ob nadaljnji proceduri ob vložitvi enakega zakona pa je za Desus pomembno, da “dobijo odgovore na to, ali se z ustanovitvijo občine Ankaran krši sedmi člen Osimskega sporazuma in osmi člen Londonskega memoranduma”.
Jelinčič: zaradi ustanovitve občine Ankaran bi propadla Luka Koper
Po mnenju Zmaga Jelinčiča je smiselno, da se je razpletlo tako, kot se je. V primeru nastanka nove občine, bi namreč propadlo pristanišče v Kopru, pri čemer bi šla voda na mlin tako Reki na eni strani kot Trstu na drugi. Poleg tega bi odprli Pandorino skrinjico in bi lahko tudi Italijanom dovolili, da izbrišejo vse slovenske občine, ki so nastale na osnovi Londonskega sporazuma. Ta določa, da se meje občin na tem območju ne smejo spreminjati, meni Jelinčič.
Ustavno sodišče je dobilo lekcijo
Ustavno sodišče je po Jelinčičevemu mnenju “preseglo ustavne okvire in negira ustavo, ki bi jo morali varovati”. Ustavno sodišče je zdaj prvič dobilo lekcijo, da ni najvišji organ v državi, ampak da je najvišji organ v državi parlament, ki lahko v končni fazi odloča tudi o ukinitvi ustavnega sodišča, je še dejal.
V koprskem odboru zunajparlamentarne stranke Oljka so ogorčeni nad torkovo “odločitvijo posameznikov v odboru DZ za lokalno samoupravo”. Menijo, da so nesprejemljiva tudi stališča komisije za narodni skupnosti, ki prav tako ni potrdila zakonskega predloga. V sporočilu za javnost se sprašujejo, kdo še lahko zaščiti “najvišji obliki demokratične in družbene politične ureditve, kot sta referendumska volja in odločba ustavnega sodišča”.
Iz SDS pa so sporočili, da dogajanja glede ustanavljanja ankaranske občine ne bodo komentirali.
STA