Pri demografskem skladu korak naprej, pri zaposlovanju tujcev brez soglasja

LJUBLJANA • “Za nami je bilo osem zahtevnih pogajanj, vsi smo imeli svoja stališča, vsaka stran je ta stališča tudi odločno zagovarjala, vendar smo z argumenti ter tudi z medsebojnim spoštovanjem in pripravljenostjo na kompromise našli skupne rešitve,” je dosedanja pogajanja o demografskem skladu opisal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež. Po njegovi oceni so socialni partnerji naredili pomemben korak k zagotavljanju varnih pokojnin za sedanje in prihodnje generacije.

Ves denar za pokojninsko blagajno

V pogajanjih so prvotni zakonski osnutek, ki ga je vlada poslala v javno obravnavo, v več pomembnih delih spremenili. Ena ključnih sprememb je, da bodo prihodki demografskega sklada v celoti namenjeni financiranju pokojninske blagajne. Prvotni predlog je namreč predvideval, da bi z njimi financirali tudi dolgotrajno oskrbo in družinsko politiko.

Dogovorili so se še, da bodo kupnine od morebitne prodaje državnih naložb v celoti ostale v skladu. S tem želijo zaščititi državno premoženje in dolgoročno zagotoviti več denarja za pokojnine. “Posledično bo denarja za pokojnine več, dvignil se bo tudi delež dividend, namenjenih za pokojninsko blagajno,” je pojasnil Papež.

Pomembne spremembe se obetajo tudi pri upravljanju sklada. Socialni partnerji bodo dobili svoje predstavnike v nadzornem svetu in strokovnih odborih ter tako sodelovali pri sprejemanju odločitev. Predvidena je tudi ustanovitev posebne nepremičninske družbe, ki bo prevzela upravljanje sedanjega nepremičninskega portfelja in omogočila učinkovitejše upravljanje tega dela državnega premoženja.

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je prav spremembo organov upravljanja izpostavil kot enega pomembnejših dosežkov delodajalske strani. “Tako bomo lahko to, kar je bilo danes dogovorjeno, lahko tudi spremljali in imeli vpliv pri vodenju demografskega sklada,” je dejal.

Strategija upravljanja še ni znana

Kljub doseženemu napredku pa dogovor še ni popoln. Predsedujoči ESS Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je pojasnil, da socialni partnerji nadaljevanju zakonodajnega postopka sicer ne nasprotujejo, vendar od ministrstva za finance pričakujejo, da bo v nadaljevanju uskladilo še nekatera ključna vprašanja.

Med njimi je predvsem strategija upravljanja državnega premoženja, ki za zdaj še ni znana. Prav tako ostajata odprti vprašanji morebitnih dodatnih virov financiranja sklada in začetka črpanja sredstev iz njega. Papež je napovedal, da se bodo o teh vprašanjih še sestali.

Zorko je ob tem poudaril, da so v zakonskem osnutku okrepili tudi določbe o preprečevanju korupcije in nasprotju interesov. To je po njegovem pomembno tudi zaradi afer, povezanih z upravljanjem državnega premoženja, ki smo jim bili priča v zadnjem obdobju.

Pri zaposlovanju tujcev največji spor zaradi sankcij

Precej več razhajanj je bilo pri obravnavi osnutka novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Socialni partnerji so zato sprejeli zgolj sklep, da so se z njim seznanili, soglasja o predlaganih rešitvah pa niso dosegli.

Največ nesoglasij je bilo glede možnosti zaposlovanja tujcev pri agencijah in sankcij za delodajalce, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. Posebej sporen je 42. člen zakona, ki kot dodaten ukrep za predhodne kršitve delodajalcev določa prepoved zaposlovanja tujcev.

“Najbolj polemičen ni bil zaradi resorja ali pa zaradi tega, ker bi bil slabo pripravljen, ampak ker je to boleča točka za delodajalce že vrsto let, in sicer glede kaznovanja kršiteljev delovnopravne zakonodaje,” je razloge za razhajanja pojasnil Gorenšček.

Delodajalci menijo, da je takšna sankcija nesorazmerna in z vidika tujega delavca tudi diskriminatorna, saj kršitev, zaradi katere je delodajalec kaznovan, ni nujno neposredno povezana s tujim delavcem.

“Mi smo ves proces vztrajali na črtanju tega člena. Upam, da bomo v nadaljevanju našli boljšo rešitev, kot je ta, kljub temu pa zakona nismo zaustavljali in mu dovolili pot v zakonodajni postopek,” je dodal Gorenšček.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je medtem ocenil, da je predlog zakona svojevrsten kompromis med zaščito pravic delavcev in zagotavljanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Sindikati nočejo popuščanja kršiteljem

Na sindikalni strani pa vztrajajo, da se varstvo tujih delavcev ne sme zmanjševati. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je poudaril, da je bil njihov glavni cilj preprečiti izkoriščanje tujih delavcev, ki so zaradi nepoznavanja slovenskega jezika pogosto še posebej ranljivi.

“Absolutno smo pozdravili to, da bodo delavci po novem dobili pogodbo o zaposlitvi ne samo v slovenskem, ampak tudi v angleškem jeziku. Želeli bi si, da bi bil to jezik, ki ga tuj delavec razume. Absolutno pa nismo želeli pristati na to, da se zmanjšujejo sankcije v primeru kršitev, ki so sedaj v obliki prepovedi zaposlovanja tujih delavcev za tiste delodajalce, ki kršijo delovnopravno zakonodajo,” je bil jasen.

Socialni partnerji so tako pri demografskem skladu po osmih krogih pogajanj dosegli dovolj velik napredek, da nadaljevanju zakonodajnega postopka ne nasprotujejo, pri zaposlovanju tujcev pa nasprotja med zahtevami delodajalcev in sindikatov ostajajo nerešena.