Pri prvem paketu pomoči opozicija ni imela moči
Poslanci so potrdili tri milijarde evrov vreden paket ukrepov za pomoč gospodarstvu in ljudem ob soočenju s posledicami epidemije covid-19. Iz opozicije so se vrstila opozorila, da je vlada preslišala vse dobronamerne poskuse, da bi ukrepe naredili bolj smotrne in vanje zajeli tudi nekatere spregledane skupine prebivalstva.
LJUBLJANA > Včeraj sprejeti zakon je po besedah predsednika vlade Janeza Janše prvo poglavje v nadaljevanki. Vlada že pripravlja drugi paket, s katerim bo reševala vprašanje likvidnosti slovenskega gospodarstva.
Popravki v drugem paketu
Del drugega paketa bodo tudi popravki včeraj sprejetega zakona, je zagotovil Janša. “Dobili smo veliko število pripomb, veliko je upravičenih,” je odgovoril na kritike opozicije, da so v prvem protikorona paketu prezrte ali napačno obravnavane številne skupine prebivalcev.
3,1 milijarde evrov so skupaj vredni ukrepi iz prvega paketa ukrepov
“Pripravili pa bomo tudi paket številka tri, v katerem boste morali določiti izhodno strategijo, potem ko bo vlada sprejela sklep, da je epidemije konec,” je napovedal poslancem. Kdaj se bo to zgodilo, ne ve nihče. Začetek tega izhoda je Janša napovedal tisti trenutek, ko bo na trg prišlo cepivo proti virusu. Po napovedih Evropske komisije bi se to lahko zgodilo letos jeseni.
Če bo cepivo res na voljo takrat, lahko optimistično pričakujemo, da bodo javnofinančne posledice včeraj sprejetega 3,1 milijarde evrov vrednega paketa ukrepov razpršene na 20 do 25 let, je ocenil premier. Če zdravila takrat še ne bo, se bomo po njegovem vrnili v čas pred dvema desetletjema, ko še nismo bili v EU in smo morali skrbeti sami zase.
Janez Janša, predsednik vlade“Za drugi paket obljubljam, da bomo maksimalno kooperativni.”
Nagrade z aprilsko plačo še ne bo mogoče izplačati
Zaradi proceduralnih razlogov zakona ne bo mogoče razglasiti že pred plačilnim dnem v javnem sektorju. Zaradi tega tistim zaposlenim v zdravstvu, ki so bili že v marcu najbolj obremenjeni zaradi epidemije covid-19, nagrad ne bo mogoče izplačati že z aprilsko plačo. Nagrada se bo izplačala pozneje, za nazaj. Tudi drugi ukrepi so retroaktivni in zajemajo obdobje od razglasitve epidemije, 13. marca.
Država je med ukrepe vključila plačilo solidarnostnih dodatkov za upokojence, prejemnike denarne socialne pomoči, velike družine in študente. Prizadetim samozaposlenim, kmetom in verskim uslužbencem bi država plačala mesečni temeljni dohodek in jih oprostila plačila prispevkov. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.
Čakajočim na delo bo država plačala nadomestilo plače in vse prispevke. Za delavce, ki delajo in prejemajo plačo, bo poravnala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Veliko skupin ni zajetih
Koalicija je iz zakona črtala možnost sledenja mobilnim napravam brez sodne odredbe, prav tako je črtala pooblastila policiji za izdelavo fotorobota in vstop v stanovanje. Ostajajo pa druga razširjena pooblastila policiji za preprečevanje širjenja okužbe, čemur v večini opozicije še vedno nasprotujejo.
“Precej nas čudi in je nedopustno, da se v paket zakonodaje, ki bi reševala gospodarstvo, meša tudi člene s policijskimi pooblastili. Nameni, zakaj se to daje zraven, nam niso čisto jasni,” je o pooblastilih, ki ostajajo v zakonu, dejal predsednik LMŠ Marjan Šarec. Ne želijo si, da bi se takšne začasne rešitve spremenile v trajne.
V opoziciji so opozarjali tudi, da vladna stran ni prisluhnila nobenemu opozicijskemu predlogu. “Niti en amandma opozicije, ki bi bil nujno potreben, da se izboljša na nekaterih področjih izrazito slab zakon, ni bil upoštevan. Upoštevano ni bilo mnenje gospodarstva, ne sindikatov, ne nevladnih organizacij,” je bil kritičen predsednik SD Dejan Židan. “Ta vlada hoče vso oblast zase,” pa pravi koordinator Levice Luka Mesec.
V opoziciji menijo, da bi bilo treba krog upravičencev do pomoči precej razširiti. V ukrepih po njihovem med drugimi niso dovolj zajeti študenti, ki se preživljajo s študentskim delom, drugače bi morali biti obravnavani prekarci, pomagati bi bilo treba najemnikom, koalicija pa je pozabila tudi na lokalne skupnosti, ki so zdaj v prvih bojnih vrstah.