Pridelek lahko reši samo obilen dež
Če v tednu dni ne bo padla obilna količina dežja, bo za primorske kmete katastrofa. Tisti, ki pridelujejo poljščine, lahko izgubijo tudi večino pridelka. Visoke temperature brez padavin so namreč že zdaj povzročile veliko škode, predvsem na pšenici, koruzi, krompirju in zelenjavi. Zemlja je suha in že poka, v Istri pa so glive napadle glave česna. “Česa takega ne pomnijo niti najstarejši kmetovalci,” opozarja Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo. Zato je znova slišati opozorila, da je brez namakalnih sistemov ogroženo kmetijstvo.
PRIMORSKA > Primorski kmetje v zadnjem času zelo zaskrbljeno pogledujejo v nebo. Vročina ne popušča, padavin bolj ali manj ni, zemlja je že povsem presušena. Svetovalka specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Anka Poženel potrjuje, da postaja stanje že kritično: “Če najkasneje v tednu dni ne bo dežja, bo hudo.”
Zemlja že močno potrebuje dež
Kako zelo izsušena je zemlja, zgovorno priča podatek, da je od aprila do včeraj, denimo, v Biljah, kjer ima zavod merilno postajo, 135 litrov vode na kvadratni meter več izhlapelo, kot pa jo je namočil dež. V Portorožu pa je ta številka še skoraj dvakrat večja - 230 litrov. “Kar precej dežja bi potrebovali, vsaj približno 200 milimetrov na kvadratni meter,” poudarja. Povedano drugače: vsaj sedem litrov dežja na kvadratni meter na dan oziroma kakšnih 50 na teden bi moralo pasti, da bi vzdrževali potrebno vlažnost zemlje. Za nedeljo napovedane plohe so sicer dobrodošle, tudi zato, ker bodo nekoliko ohladile ozračje, a, razen če se bodo nadaljevale še v ponedeljek, težav ne bodo odpravile.
Teh pa imajo kmetje več kot preveč. Zaradi suše žita prisilno dozorevajo in se sušijo. “Če se bo suša nadaljevala, bo izpad velik. Ozimna žita bodo prisilno dozorela, izpad bo predvsem pri jarih žitih,” pojasnjuje Poženelova. Koruza, ki prav v tem času potrebuje več vlage, je ogrožena, enako je s krompirjem, dodaja.
Namakanje je strošek
“Da, škoda je že precej velika, največ je je na pšenici in travinju,” Simon Stibilj z Ustij na Ajdovskem potrjuje, da je stanje zelo resno. Veliko škode že ima tudi na koruzi. Poleg zelo visokih temperatur je problem, da ni bilo jutranje rose, ki bi težave vsaj omilila.
Tudi eden večjih pridelovalcev marelic v Vipavski dolini in na Primorskem Peter Marc s Planine nad Ajdovščino pritrjuje: “Smo na kritični meji. Če še v nedeljo ali ponedeljek ne bo dežja, bo kriza, saj se plodovi ne bodo mogli razviti in dozoreti. Drevesa, ki so bolj v ilovnatih tleh, se še držijo, suša pa se že pozna na lapornatih tleh, izjemno visoke temperature prejšnji teden pa so povzročile ožige. Glede na vse bi moral že zalivati, ampak se zanašam na dež. Če bi imel kapljični namakalni sistem, bi že 14 dni namakal. Ampak to je strošek.”
A medtem ko pridelovalci sadja in zelenjave lahko računajo vsaj na zalivanje, je največji problem ostalih, da o namakanju za zdaj lahko le sanjajo. Tudi Stibilj poudarja, da bi ga morala država čim prej urediti. “Če tega ne bo naredila, bo sledil padec kmetijstva. Brez vode namreč ni življenja,” opozarja. A država je na to uho gluha. Ali pa vsaj naglušna. “O suši se pogovarjamo vedno, ko se začne. Ko pa bi bil čas za to, jeseni, denimo, sogovornikov, ki bi morali razmišljati o tem, ni,” je kritičen Stibilj.
Kjer ni namakanja, se lahko v najslabšem primeru zgodi, da lahko gre po zlu tudi ves pridelek, se strinja Poženelova. “Pridelava zelenjave brez namakanja ni mogoča. Zaradi vse bolj ekstremnih vročin pa tudi pri poljščinah brez njega verjetno ne bo šlo,” razloži in potrjuje to, kar pravijo tudi kmetje: “Če ne bo ustreznih namakalnih sistemov, bo razvoj kmetijstva ustavljen.”
Rastline so šibke in dovzetne za bolezni
“Zelo hudo je. Zelenjava bi se morala sedaj intenzivno razvijati, pa se ne more, ker jo ovirajo visoke temperature, značilne za julij in ne junij,” stanje opisuje Jana Bolčič, specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijski svetovalni službi Koper, ki deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Rastline, kot so brokoli in cvetače, se ob pomanjkanju vode zavarujejo tako, da nehajo rasti in začnejo predčasno cveteti. Tudi žita bodo dozorela najmanj dva tedna prej kot običajno.
“Rastline so šibkejše in bolj dovzetne za bolezni, še zlasti, ker so zjutraj, preden udari vročina, prekrite z roso. To je najslabše. Na paradižniku se lahko razvije peronospora. Plodove, polne rjavih peg in madežev, ki se hitro širijo, lahko samo še vržemo na odpad.”
Česen in čebulo, ki zaradi vročine prav tako prej dozorevata, pa ogrožajo talne glive. Kmetijski svetovalci ugotavljajo, da sta bolj ogroženi tudi zaradi letošnje mile zime in nedavne velike vlage. “Glive napadejo korenine in te začnejo odmirati. Glave česna so pol manjše, črne in plesnive. Najhuje je pri Škocjanu, česa takega ne pomnijo niti najstarejši kmetovalci,” opozarja Jana Bolčič.
Zoper glive s kolobarjenjem
Ker lahko glive v tleh živijo tudi sedem let, kmetijski svetovalci priporočajo kolobarjenje. Kmetovalci pa naj si priskrbijo novo, neoporečno seme, ker je zdajšnje lahko okuženo.
V najslabši kondiciji je zelenjava na pobočjih, kjer ni možno namakanje. V teh dneh ga terjajo vse plodovke, še najbolj lubenice in melone. V rastlinjakih je trenutno k sreči slika veliko lepša.
Zalivajo celo buče
Kmet Robert Zelenjak svoje njive v dolini Sv. Jerneja in Srminu kapljično zaliva že mesec dni. “Zalivati sem začel dva meseca prej kot običajno. Drugače ni šlo. Zemlja je suha. Vse zalivamo, tudi sadike in celo buče, iz katerih pridobivamo bučno olje, česar nikoli doslej nismo počeli. Pred dvema dnevoma sem naredil še namakalni sistem okoli kakijev, saj so listi oveneli,” ukrepe, zaradi katerih upa, da bodo rastline dobro obrodile, opisuje Zelenjak.
V veliko pomoč mu je vodno zajetje, iz katerega črpa vodo in jo po ceveh speljuje do zelenjave in sadnega drevja. Njegove njive so namreč blizu zajetja v Sv. Jerneju in mehkega zajetja na reki Rižani. “Tisto v Sv. Jerneju je dobro napolnjeno in mislim, da ne bi smel imeti težav zaradi pomanjkanja vode,” pesti drži Zelenjak. MITJA MARUSSIG, ALENKA TRATNIK, MIRJANA CERIN, ALENKA PENJAK
