Pridelovalci sadja in zelenjave na Primorskem še ne čutijo posledic vročine
Vročina, ki je te dni zajela Slovenijo, je lahko zlasti na dolgi rok nevarna za sadje in zelenjavo, vendar pridelovalci na Primorskem kakšnih hujših posledic za zdaj ne čutijo. Po besedah vodje sadjarskega centra Davorja Mrzlića si sadjarji lahko obetajo letino, ki bo nekoliko boljša od povprečne.
PRIMORSKA > Na Primorskem za zdaj sadje ni občutilo pričujočega vročinskega vala. Po eni strani zato, ker je ta še relativno kratek, po drugi pa, ker je bilo prej razmeroma veliko padavin, tako da so rastline še preskrbljene z vodo, je povedal Davor Mrzlić, vodja Sadjarskega centra pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Priznal je, da so bile padavine precej neenakomerno porazdeljene.
Kdor ima v Vipavski dolini intenzivni sadovnjak, ima poleg tega možnost namakanja, je pojasnil Mrzlić. Če bo vročina vztrajala, pa niso izključeni ožigi kot posledica visokih temperatur in močnega sevanja. K sreči napovedi kažejo, da bo vročina v prihodnjem tednu nekoliko popustila, obeta pa se tudi nekaj padavin. Vročino na Goriškem so v zadnjih dneh nekoliko ublažile tudi nenapovedane padavine oziroma nevihte.
Na splošno so bile padavine letos kar dobro razporejene, rastline pa niso utrpele večjega vodnega stresa. Mrzlić zato ocenjuje, da se obeta povprečna letina ali mogoče nekoliko boljša od povprečne, kar bo sicer odvisno tako od lokacije kot od sadne vrste. So se pa sredi junija spopadali z močnim napadom mušic, zaradi katerih je propadel celoten zadnji pridelek češenj.
Jana Bolčič, svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, pa je opozorila, da so ekstremno visoke temperature lahko problematične z vidika oploditve, saj je v zraku le malo cvetnega prahu. Letos so zelenjadarjem na Primorskem veliko težav povzročali tudi razni škodljivci, pri čemer je bil najbolj na udaru paradižnik.
Vendar je po njenih besedah na splošno prezgodaj, da bi govorili o posledicah na pridelku. Avgust je čas, ko se priporoča sajenje na prostem (z začetkom septembra pa tudi v rastlinjakih), tako da smo na prostem šele pred sajenjem kapusnic in solatnic za jesenski pridelek, v rastlinjakih pa bodo prišli na vrsto cikorija, špinača, blitva in podobne.
Ob obetih o koncu vročinskega vala in padavinah v nadaljevanju avgusta tako Bolčičeva za zdaj ne računa na težave oziroma izpade pri pridelku jesensko-zimskih kultur. Je pa opozorila, da je pri presajanju rastlin treba paziti na redno namakanje, s čimer zagotovimo pogoje, da se rastlina primerno ukorenini.