Prihaja tudi krizni davek
Kaže, da se kriznemu davku in dvigu DDV ne bo moč izogniti. Iščoč nove prihodke, ki bi polnili proračun, so nove davščine, tudi davek na nepremičnine ter sladke pijače in srečke, le nekateri od izhodov v sili. Alenka Bratušek je sestanek končala zadovoljna: “Kaže se, da smo enotni, da vsi podpiramo ukrepe, ki jih je vlada pripravila.” Do četrtka se obetajo le še manjši popravki.
BRDO PRI KRANJU> Med izhodišči za včerajšnje koalicijsko usklajevanje o programu stabilnost in nacionalnem reformnem programu (NRP) je bil predlog za krizni davek na plače, tako da bi bile višje obdavčene bolj kot nižje, iz gradiva pa še ni jasno, ali bi bil to davek na bruto ali neto plače. Dvignil bi se tudi DDV. Splošna stopnja bi se z novim letom povišala za dva odstotka na 22 odstotkov, znižana pa za odstotek na 9,5 odstotka. Krizni davek bi veljal le letos in prihodnje leto; letos bi v proračun prinesel 150 milijonov, prihodnje leto pa 300 milijonov. Višji DDV bi na leto navrgel po 250 milijonov evrov.
Rezi v plače še letos
Obetata se davka na sladke pijače in na srečke, kar je napovedala že Janševa vlada, takoj pa tudi višje sodne takse. Z letom 2014 bi koalicija obdavčila nepremičnine. Z novim letom vlada načrtuje tudi zaustavitev zniževanja davka na dobiček, kot si je to zamislila Janševa vlada. Davek se bo ustavil pri 17 odstotkih.
Poleg tega se bodo nadaljevala pogajanja za omejitev mase plač v javnem sektorju za letošnje leto. V proračunu bi pri plačah javnih uslužbencev privarčevali 288 milijonov evrov. Koalicija obeta varčevanje pri pokojninah, najverjetneje z omejitvijo dodatka za rekreacijo, s čimer bi privarčevali 65 milijonov. Tako varčevanje pri pokojninah kot pri plačah bi bilo omejeno na letošnje leto. Omejitev socialnih transferjev za 17 milijonov na leto pa se napoveduje kot stalna do konca leta 2016. Iz osnutka programa stabilnosti je razumeti, da bi vlada med drugim znižala nadomestila za brezposelne za tri odstotke.
Vlada namerava nekaj privarčevati še pri blagu in storitvah ter pri izdatkih za javne agencije. Do konca leta 2016 bi se znižali tudi izdatki za investicije in investicijske transferje Med ukrepi naj bi bila tudi prodaja državnih deležev v Telekomu in NKBM, do konca julija pa se napoveduje nova dokapitalizacija bank v višini 900 milijonov evrov.
Koalicija se je včeraj s temi ukrepi šele seznanjala, časa za razpravo in premislek o njih pa nima več veliko, saj mora ukrepe za stabilizacijo proračuna navesti v programu stabilnosti, ki ga bo vlada v četrtek skupaj z NRP poslala v Bruselj. Tudi javnosti naj bi bili reformni ukrepi predstavljeni šele v četrtek.
Drugače ne gre
“Slovenija je osem let zmanjševala davke, zdaj je čas, da se za to, da se ohrani kvaliteta življenja ljudi in kvaliteten javni sektor, nekaj stori tudi na tem področju,” je potrebo po novih davkih pred začetkom usklajevanja utemeljeval predsednik SD Igor Lukšič. V SD niso proti dvigu DDV, odpirajo pa premislek o tem, da bi veljalo DDV za osnovna živila znižati ali celo ukiniti. Kriznemu davku pa so v stranki naklonjeni. “Mislim, da je to dobra ideja, ki jo je treba še dobro razdelati. Gre namreč za to, da morajo tisti, ki imajo več, v tem času tudi več dati, ker imajo več tudi zaradi tega, ker jim ta država to omogoča.”
Krizni davek in DDV se prilegata tudi ušesom politikov iz Desusa. “Mogoče bi bil za nas bolj sprejemljiv krizni davek kot pa rezi v pokojnine. Seveda na nek način se bo zelo težko izogniti povečanju DDV,” je mnenje Desusa pred pričetkom usklajevanja povzel vodja poslancev Franc Jurša.
V največji vladni stranki PS so na usklajevanje prišli še z novo zamislijo, ki ni navedena v osnutku programa stabilizacije, in sicer da bi obdavčili premično in nepremično premoženje, za katerega državljani ne morejo dokazati izvora. Za začetek bi obdavčitev zajela zlasti tiste, kjer je to preseganje znatno, a je glede tega davka prvak SD Lukšič pred včerajšnjim sestankom opozoril, da sta črna in siva ekonomija takšne barve prav zato, ker ju je težko odkriti.
JANA KREBELJ