Prihaja višji DDV, krizni davek za zdaj na čakanju
Vlada bo julija dvignila tako splošno kot znižano stopnjo DDV na 22 oziroma 9,5 odstotkov, kriznega davka, ki ga je napovedovala še včeraj, pa za zdaj ne bo. “Zavedamo se, da noben dvig davka ne vpliva pozitivno na gospodarstvo. Izbrali smo takšnega, ki najmanj negativno vpliva na gospodarsko rast,” je odločitev za DDV utemeljila Alenka Bratušek.
LJUBLJANA> Z zvišanjem splošne stopnje DDV za dve odstotni točki z 20 na 22 odstotkov in znižane stopnje za eno z 8,5 na 9,5 odstotka, naj bi v državno blagajno priteklo 250 milijonov evrov letno. Skupaj še z davkom na nepremičnine (stopnja obdavčitve še ni določena), ki ga bo vlada uvedla z letom 2014, ustavitvijo zniževanja davka od dohodkov pravnih oseb in nekaterimi drugimi prihodki, kot so davek na srečke in zvišanje sodnih taks, naj bi se na leto v proračun steklo 540 milijonov evrov dodatnega denarja.
Krizni davek, če ne bo šlo drugače
V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so z včerajšnjo odločitvijo vlade, da že julija dvigne DDV, doživeli hladen tuš. “Še posebej smo ogorčeni nad odločitvijo za dvig DDV po včerajšnjih zaključkih seje Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri je vlada poudarila, da bo DDV le morebitni skrajni ukrep, ki naj bi stopil v veljavo s 1.1.2014,” pravijo trgovci. Tako hitro povišanje gospodarstvu niti ne daje dovolj časa, da bi se pripravili na ukrepe, ki bi morda lahko ublažili posledice, svarijo. Pogrešajo tudi vladen projekcije, kako bo dvig DDV vplival na zasebno potrošnjo. Alenka Bratušek je sicer včeraj dejala, da se bodo izdatki povprečne družine zaradi dviga DDV povečali za 2,3 evra, ni pa nujno, da se bo dvig prelil v višje cene.
Če k temu prištejemo še 380 milijonov evrov, kolikor bo prineslo nadaljevanje ukrepov iz Janševega zakona o uravnoteženju javnih financ, in načrtovani prihranek pri masi plač v javnem sektorju, bo za zdaj državna blagajna na boljšem za milijardo evrov.
Krizni davek od 0,5 do pet odstotkov še vedno ostaja v igri, kot kaže, tudi kot grožnja tistim, ki do konca leta ne bodo pristali na druge varčevalne ukrepe na odhodkovni strani. “Krizni davek ostaja rezerva, če se do konca tega leta ne bomo uspeli dogovoriti za znižanje odhodkov celotnih javnih financ,” pravi premierka Alenka Bratušek. Med možnostmi za varčevanje je tudi poseg v pokojnine, a premierka miri, da gre za paket, o katerem se je treba še pogovoriti in da ne bi šlo nujno za nominalno nižanje.
V preteklih dneh je bilo slišati zlasti opozorila, da bi povišanje znižane stopnje DDV škodovalo najrevnejšim, saj so s to stopnjo obdavčene osnovne življenjske dobrine. Vlada pomisleka ni upoštevala, to pa zato, ker naj bi dvig zgolj zgornje stopnje povzročil nesorazmerja na primer pri tistih, ki kupujejo surovine po splošni, izdelke pa prodajajo po znižani stopnji, je pojasnila predsednica vlade. Povišanje obeh stopenj DDV je bilo na vladi sprejeto soglasno in ni bilo sporno za nobenega od koalicijskih partnerjev. Sporno bi bilo, če bi se poleg višjega DDV vpeljal še krizni davek, je razpoloženje v strankah koalicije povzela Bratuškova.
Višji DDV bo trajen
Vlada bo v DZ poslala predlog za privatizacijo 15 podjetij, med njimi NKBM in Telekoma Slovenije. Poleg teh dveh vlada načrtuje popoln umik še iz Aerodroma Ljubljana, Adrie Airways Tehnike, Cinkarne Celje, Gospodarskega razstavišča, Palome, Term Olimia, Uniorja in Žita. V teku pa je že prodaja Adrie Airways, celjskega Aera, Elana, Fotone in Heliosa, vendar mora vlada za ta podjetja še pridobiti soglasje DZ. Odločitev o prodaji državnih deležev naj na vladi ne bi bila soglasna, saj so proti glasovali trije ministri iz SD.
“Pomembno je, da so ukrepi tajne narave, ker je tudi kriza trajne narave,” je glavni razlog za takšen nabor ukrepov, ki bodo javno dostopni danes, ko jih bo vlada poslala v Bruselj, utemeljil minister za finance Uroš Čufer. Krizni davek bi po osnutku programa stabilnosti trajal le do konca leta 2014. Ukrepi na strani prihodkov in odhodkov so zdaj v razmerju 50 proti 50, v bodoče pa naj bi pri uravnoteževanju javnih financ prevladalo omejevanje odhodkov.
Vlada manj zanesljiva kot vreme
Odločitev vlade za dvig DDV je v opoziciji naletela na nasprotovanje. “Tudi izkušnje iz drugih držav kažejo, da tak ukrep vodi v spiralo zmanjševanja gospodarske aktivnosti, potrošnje ter posledično zniževanja prihodkov v državni proračun,” opozarja poslanec SDS in nekdanji minister Andrej Vizjak.
Slovenija po njegovem potrebuje ukrepe za oživitev gospodarstva in racionalizacijo dela države, zato v SDS dvomijo, da bo Bruselj zadovoljen s takšnim pristopom vlade.
Matej Tonin iz NSi pa je spomnil na sredin sestanek opozicijskih poslancev z Bratuškovo in Čuferjem, ko sta jim pojasnjevala, da je krizni davek dejstvo, DDV pa skrajni ukrep. Včeraj se je zgodilo prav nasprotno. “Vreme je danes stabilno, stvari v državi pa se očitno spreminjajo iz ure v uro,” je preobrat v enem dnevu komentiral Tonin.
JANA KREBELJ