Prihodki in odhodki Zpiza lani 1,2 odstotka višji od načrtovanih

LJUBLJANA > Med prihodki so prispevki zaposlenih znašali 46,1 odstotka, prispevki delodajalcev pa 26,7 odstotka. V primerjavi z letom 2019 se je delež od prispevkov znižal za 2,5 odstotne točke. Posledično se je za 2,9 odstotne točke povečal delež transfernih prihodkov, ki predstavljajo predvsem tekočo in dodatno obveznost državnega proračuna, izhaja iz poročila, ki ga je predstavil generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež.

Zavod je lani iz državnega proračuna prejel skupaj skoraj 1,7 milijarde evrov oziroma 28,8 odstotka skupnih prihodkov. Od tega je bilo več kot 610 milijonov evrov povezanih s protikoronsko zakonodajo. Za pokritje razlike med prihodki in odhodki pa je moral državni proračun zagotoviti več kot milijardo evrov, kar je skoraj 147 milijonov evrov več od načrtovanega.

Manj prispevkov od študentskega dela

Iz študentskega dela je bilo v pokojninsko blagajno vplačanih za približno 48,4 milijona evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je precej manj kot leto prej, ko je bilo vplačanih 62,5 milijona evrov. Tu se po opozorilu Zpiza kažejo posledice epidemije covida-19, saj je bilo študentskega dela manj.

Med odhodki zavoda jih je bilo 99,2 odstotka nakazanih za pokojnine, prispevke za zdravstveno zavarovanje, transferje za zagotavljanje socialne varnosti in nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, družinske in vdovske, je bilo lani povprečno 624.735 na mesec. V primerjavi z letom prej jih je bilo 0,7 odstotka oziroma približno 4300 več kot leto prej. To je po navedbah Zpiza med najmanjšimi povečanji v zadnjih 30 letih.

Velike razlike med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih

Starostnih upokojencev je bilo lani povprečno 458.765 na mesec, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej. To je sicer višja rast kot v zadnjih petih letih, a še vedno nižja kot v obdobju od leta 1997 naprej.

Papež se je dotaknil tudi vprašanja nezadostno usklajenih pokojnin v času gospodarske krize. Po njegovih besedah so v slabšem položaju le še tisti, ki so se upokojili leta 2010 in 2011, in sicer primanjkljaj pri prvih znaša 3,5 odstotka in pri drugih 1,7 odstotka, medtem ko so upokojeni od leta 2012 naprej zaradi izrednih uskladitev že v ugodnejšem položaju.

V razpravi je predstavnik sindikatov Aljoša Čeč izpostavil, da so velike razlike med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih. Glede na to bi bilo po njegovi oceni smiselno z izrednimi uskladitvami popraviti višino pokojnin tistih, ki so zaradi tega prikrajšani. Z njim se je strinjala predstavnica upokojenskih organizacij Frančiška Ćetković, ki je poleg tega izpostavila problem invalidskih upokojencev. Ti so namreč v zelo težkem gmotnem položaju, je poudarila.

Po mnenju Anke Tominšek, prav tako iz vrst upokojencev, bi moral biti storjen premik v smeri oblikovanja enotnega izvedenskega organa. Spomnila pa je tudi, da še vedno velja seznam telesnih okvar iz 80. let. To je po njeni oceni sramota za državo. Papež se je strinjal z njo, sploh glede na to, da je besedilo novega seznama že pripravljeno. Direktor sektorja za izvedenstvo pri zavodu Dean Premik je pristavil, da je potrebna le še politična volja, medtem ko je bilo iz tehničnega vidika že vse postorjeno.

Predstavnik delovnih invalidov Dragutin Novak pa je Tominškovo dopolnil, da je treba poleg seznama telesnih okvar sprejeti tudi pravilnik o poklicnih boleznih.