Prijave bivališč za potrebe županskih kandidatur

Slovenija
, posodobljeno:

Koprski župan Boris Popovič (še) ni prijavil stalnega prebivališča v občini Piran, čeprav je pred časom dejal, da bo kandidiral za piranskega župana. Iz službe za lokalno samoupravo so sporočili, da bodo letošnje lokalne volitve najkasneje 5. oktobra. Fiktivne prijave stalnega prebivališča pa lahko prepreči le upravna enota, če podvomi v resničnost prijav.

 Izola - zadnja dva župana sta za potrebe volitev prijavila stalno bivališče v občini
Izola - zadnja dva župana sta za potrebe volitev prijavila stalno bivališče v občiniTomaž Primožič/Fpa

PRIMORSKA > Piranska kandidatura je najbrž zgolj provokacija Borisa Popoviča. Kje naj bi se stalno prijavil, če se res odloči za kandidaturo v Piranu, ni znano, slišati pa je, da naj bi se prijavil kar v lucijski rezidenci Gašparja Gašparja Mišiča. Vsekakor pa bo z družino najverjetneje še naprej živel v družinski hiši v Bošamarinu v Kopru, kar pomeni, da bi se najbrž zgolj fiktivno prijavil v piranski občini.

Ivan Seljak: “Ker gre ob sami prijavi šele za začetek prebivanja, je težko ugotoviti, ali gre za fiktivno prijavo ali dejansko prebivanje.”

Več županov ni živelo v občini

Na Primorskem poznamo že kar nekaj primerov, ko so v občinah kandidirali in tudi zmagali ljudje, ki so samo fiktivno prijavili stalno bivanje v občini. Tak primer je bil recimo izolski župan Tomislav Klokočovnik, ki je dejansko živel v Portorožu, tudi zdajšnji izolski župan Igor Kolenc dejansko ne živi v Izoli, temveč v Kopru. Stalno bivanje je pred leti iz Pirana v Koper prenesel tudi Tomaž Gantar, ki je bil koprski podžupan, čeprav je dejansko živel v Piranu. Tudi župan Sežane Davorin Terčon je med prvim mandatom dejansko živel v Ljubljani, prav tako župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič Midre, ki se je iz Kopra v Hrpelje dejansko preselil šele med prvim mandatom.

Za kandidaturo pomemben le papir

Vodja službe za lokalno samoupravo Roman Lavtar pojasnjuje, da morajo imeti občinski funkcionarji v času opravljanja funkcije stalno bivanje v občini, v kateri opravljajo funkcijo. Če stalno prebivališče prijavijo v drugi občini, jim funkcija preneha. “Dokler ima torej oseba v tej občini prijavljeno stalno prebivališče, ne glede na to, kje dejansko prebiva, je takšno stanje zakonito,” pravi Lavtar. Volilni organ, ki preverja zakonitost vloženih kandidatur, torej preveri le, ali ima kandidat stalno bivanje v občini, kjer kandidira.

Zaplete se lahko na upravni enoti

Se pa kandidatom lahko zaplete na sami upravni enoti, kjer želijo prijaviti stalno bivanje. “Če pristojni organ ob prijavi stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja podvomi o resničnosti v prijavi navedenih podatkov, lahko odkloni prijavo stalnega prebivališča in posameznika na tem naslovu prijavi začasno,” pojasnjuje načelnik piranske uprave enote Ivan Seljak. To lahko upravna enota naredi za največ 60 dni oziroma dokler ne ugotovi, ali posameznik dejansko prebiva na tem naslovu. Pri tem uvede postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča.

“Ker gre ob sami prijavi šele za začetek prebivanja, je težko ugotoviti, ali gre za fiktivno prijavo ali dejansko prebivanje,” pravi Seljak. Pri tem pa še dodaja, da zakon opredeljuje stalno prebivališče kot naselje, kjer posameznik dejansko prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov. To pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, ali med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave.

TATJANA TANACKOVIČ