Primanjkuje že najmanj 500 milijonov evrov

LJUBLJANA> Janez Janša je pri tem poudaril, da gre pri omenjenem razkoraku za razliko med prevzetimi obveznostmi in načrtovanimi sredstvi v veljavnem proračunu, medtem ko še ni jasno, koliko bo vlada letos dejansko zbrala proračunskih prihodkov. To bo bolj jasno prihodnji teden, ko bo vlada določala makroekonomski okvir proračunskih dokumentov za letos. Iz razkoraka, ki predstavlja več kot deset odstotkov proračuna, po Janševih besedah izhaja, da veljavni proračun ne more biti dobra osnova za načrtovanje rebalansa, zato se bo vlada naslonila bolj na realizacijo proračuna v lanskem letu.

Odpuščanje zaposlenih v javni upravi zaradi njihove pravice do odpravnin pomeni strošek, vendar je ta enkraten in ne bremeni državnega proračuna v prihodnjih letih, je danes pojasnil premier Janez Janša. Po njegovem prepričanju tako ni rešitev znižati samo izdatke, ki proračun obremenjujejo v tekočem letu. Poudarja, da je rešitev v tem, da se izdatki strukturno zmanjšajo. “Če znižamo zdaj dejansko preglomazno organiziranost državnega ali paradržavnega sektorja v Sloveniji, to pomeni, da ti prihranki niso samo v tekočem proračunu, ampak tudi v prihodnjih letih,” je pojasnil. Poudaril je še, da ne bomo dosegli nič, če znižamo tekoči primanjkljaj. “Treba je zmanjšati strukturni primanjkljaj in s tem narediti proračun in javno porabo vzdržno dolgoročno in ne samo eno leto,” je poudaril.

Ti podatki so po prepričanju predsednika vlade zelo nazoren dokaz tega, kaj se zgodi, ko država daljše obdobje nima delujoče vlade in se politična kriza vleče več mesecev, zato je v prihodnje treba narediti vse, da se Slovenija takšni situaciji izogne. Pri tem je omenil predloge SDS za spremembe ustave, ki bi pospešile oblikovanje vlade.

V ponedeljek bodo predstavili nov socialni sporazum

Širšo finančno sliko ob primopredaji bo vlada v ponedeljek na Brdu pri Kranju predstavila socialnim partnerjem na razširjeni seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Vlada bo na tej seji ESS predstavila tudi izhodišča za nov socialni sporazum, ki jih je sprejela prejšnji teden. Danes je dopolnila vladni del ESS, tako da so izpolnjeni formalni pogoji, da socialni dialog steče, je dejal premier.

Seja ESS bo po premierjevih besedah prvi korak k sklenitvi novega socialnega sporazuma. Po načrtih vlade bo priprava tega sporazuma potekala v dveh fazah. V prvi naj bi uskladili poglede vlade in socialnih partnerjev o stanju, v katerem je država. Temu po premierjevih besedah tudi služijo vladna izhodišča za nov socialni sporazum. Janša ocenjuje, da bi lahko izhodišča uskladili v naslednjih nekaj tednih.

Nov sporazum z novim pristopom

Po podpisu teh izhodišč bi se pogajalci lotili priprave novega sporazuma, in sicer z drugačnim pristopom kot doslej, ko je vlada pripravila določeno besedilo, socialni partnerji pa so podali pripombe. Predvideno je, da bi v določenem roku vsak partner lahko predlagal posamezne točke vsebine socialnega sporazuma. Nato bi delovna skupina pripravila prvi delovni osnutek, ki bo imel po premierovem mnenju verjetno veliko variant in alternativ. Okrog tega bi nato stekla pogajanja, v katerih bi razčistili dileme in dosegli stopnjo, ko bi bilo na posameznih področjih nekaj rešitev. Na tej podlagi bi nato poskušali dokončno uskladiti besedila socialnega sporazuma.

Janša želi, da bi nov socialni sporazum sklenili do 20. junija - takšen je rok v sprejetih izhodiščih vlade. “Ambicija je, da zaključimo pogajanja in podpišemo nov socialni sporazum, preden poteče rok veljavnosti interventnega zakona, v katerem so določene aktivnosti, ko gre za javne finance, zamrznjene,” je dejal Janša.

Na sejo ESS bodo povabili tudi predstavnike opozicijskih strank, da se skupaj seznanijo s stanjem v državi, nato pa bi - deloma ločeno od socialnega sporazumevanja - na političnem polju dosegli dogovor o ključnih korakih, ki jih mora Slovenija storiti, da izide iz krize in da se nato strukturno prilagodi spremembam, ki jih zahteva čas, je dejal Janša.

Ali bo tožilstvo pod notranjim ministrstvom?

Glede obetajočih se sprememb koalicijske pogodbe pa je Janša pojasnil, da je glede spremembe v zvezi z umestitvijo gospodarske diplomacije večina koalicijskih partneric končala proceduro in bo tako podpisan protokol, s katerim bodo spremenili koalicijsko pogodbo. Gospodarska diplomacija bo tako ostala formalno na ministrstvu za zunanje zadeve, funkcionalno pa se bo povezala z gospodarskim ministrstvom, tesneje, kot je bila doslej.

Glede spremembe pri umestitvi tožilstva pa je Janša pojasnil, da bodo predlog, po katerem bi tožilstvo ostalo pod pravosodnim ministrstvom in se ne priključilo notranjemu ministrstvu, obravnavali. “Če bo soglasje, bo pogodba spremenjena, če ne, ne bo spremenjena,” je dejal. Zatrdil je, da se danes o tem na vladi niso pogovarjali, saj to tudi ni stvar vlade.

Denarja za univerzijado ni

Na vprašanje, kako komentira morebitne stroške, ki bi nastali zaradi tožb po odpovedi univerzijade, je Janša odgovoril, da je vlada že na prejšnji seji ugotovila, da denar za projekt v proračunu ni načrtov in da jih tudi ni mogoče zagotoviti z rebalansom proračuna. “Tam, kjer ni, tudi mednarodna organizacija ne bo mogla vzeti,” je dejal.

STA