Primorska je in naj ostane sončna in odprta

KOPER> Na soočenju, ki sta ga v sodelovanju z Zavodom Eko Humanitatis pripravila časopis Primorske novice in Središče Rotunda, so se zbrali: Uroš Brežan (SMS Zeleni), Marjan Poljšak (Demokratska stranka dela), Janez Šušteršič (Državljanska lista Gregorja Viranta), Eva Podovšovnik Axelsson (Gibanje za Slovenijo), Olga Franca (SLS), Alenka Kovšca (SD), Etbin Tavčar (Zares - socialno liberalni), Sara Viler (SNS), Borut Bašin (LDS), Iztok Klenar (Desus), Boris Popovič (SDS), Gašpar Gašpar Mišič (Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija) in Jernej Vrtovec (NSi).

Luke Koper ne dajo

Voditeljica večera, odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar, je “udarila na polno” - z vprašanjem, ki že dolgo vznemirja primorsko javnost: kolikšen del Luke Koper bi se jim zdelo primerno dati v roke tujemu lastniku, če bi ta bil pripravljen veliko vložiti vanjo in bi bistveno pripomogel k njenemu razvoju?

Večina sogovornikov ni naklonjena ideji, da bi naše edino pristanišče, ki je strateškega pomena za državo, pristalo v večinski lasti tujcev. V SLS, Desusu in DSD zahtevajo celo, naj bo država 100-odstotni lastnik. “Nič tujemu vlagatelju! Slovenska država je dovolj močna, da pelje Luko Koper naprej,” je zagrmel Marjan Poljšak.

V SD in SNS so nekoliko popustljivejši. “Glede na to, da je trg EU svoboden trg, bi lahko Luko dokapitalizirali tudi s tujim kapitalom. A država bi morala v Luki ohraniti najmanj 25-odstotni delež plus eno delnico,” je dejala Alenka Kovšca. Z njo se je strinjala tudi Sara Viler: “Če je strateški partner razvojno naravnan in če država ohrani kontrolni delež v Luki, potem smo v SNS za.” Povsem drugačnega mnenja pa je Boris Popovič. “Luka Koper bi morala spet priti v last Mestne občine Koper, saj je občina boljši lastnik kot država,” je prepričan prvi mož Kopra.

Kako bo Primorska izplavala iz krize?

Drugi krog vprašanj se je nanašal na gospodarski razvoj Primorske. Nekoč cvetočo regijo vse bolj tare tudi problem brezposelnosti. Je Primorska, ki ji je globalna kriza spravila na kolena kar nekaj njenih velikanov - Mip, Istrabenz, Intereuopo, Javor Pivko - , zatresla igralništvo in industrijo, v nevarnosti, da začne gospodarsko zaostajati ne samo za srednjeevropskimi, ampak tudi za ostalimi slovenskimi regijami? In kaj bi bilo treba storiti, da se ta grožnja ne uresniči?

“Primorska je bila vedno ena od regij, ki je celoten voz slovenskega gospodarstva vlekla naprej,” je poudaril Jernej Vrtovec, ki rešitev vidi v znižanju davka na plače, razbremenitvi malega gospodarstva in davčnih olajšavah za mlade generacije. Podobnega mnenja so v Virantovi listi.

V Jankovićevi Pozitivni Sloveniji pa opozarjajo, da bi morala država čim prej zagnati nove investicije v infrastrukturo (drugi železniški tir, tretji luški pomol). “Le tako bomo s pomočjo evropskega denarja zagnali slovensko gospodarstvo in od mrtvih obudili gradbeništvo,” je pojasnil Gašpar Gašpar Mišič.

Tudi za Uroša Brežana je prav spodbujanje investicij - poleg drugega tira in tretjega pomola je omenil še četrto razvojno os, ki povezuje Posočje z osrednjo Slovenijo - ena od možnih poti iz krize.

Gradbeništvo, visoka tehnologija, Mip ...

V DSD pa menijo drugače. “Dodano vrednost moramo ustvariti iz visoke tehnologije in izvoza. Šele nato lahko razvijamo gradbeništvo,” je odločno poudaril Poljšak. “Treba se je vprašati, v čem je naš prostor specifičen in to tudi razvijati,”je dejal Etbin Tavčar in v odgovor ponudil logistični center, turizem in kmetijstvo.

Borut Bašin pa je prepričan, da bi morali obuditi tradicionalne usmeritve gospodarstva, ki so trenutno v mrtvem teku, in jih bolje izkoristiti: lesno in mesno-predelovalno industrijo.

“Mip kot firma še vedno obstaja. In nekoč je bil Mip paradni konj slovenskega gospodarstva,” je opozoril Bašin.

“V Sloveniji imamo ogromno potenciala na tehnološkem in varnostnem področju,” je prepričana Sara Viler, ki tako kot mnogi tudi sama stavi na razvoj slovenskega turizma. V stranki Gibanje za Slovenijo izhod iz krize vidijo predvsem v inovacijah v gospodarstvu, v Desusu pa v pocenitvi države in gospodarski konkurenčnosti. “V teh kriznih časih si enostavno ne moremo privoščiti, da smo nekonkurenčni,” je opozoril Iztok Klenar, ki stavi na slovensko znanje in delavnost. Da je prihodnost gospodarskega razvoja v znanju, so prepričani tudi v SLS. “A izobraževalni program univerze bi morali temeljito prevetriti. Slovenija potrebuje takšno inteligenco, ki bo zaposljiva, ki bo sposobna ustvarjati tudi proizvodnjo, ne le trgovine,” je bila odločna Olga Franca. “Če ne bomo zmanjšali birokracije, poenostavili delovanja naše države in zmanjšali dajatev, ne bomo naredili nič. Ljudem moramo omogočiti zaslužek in se odpreti tujemu kapitalu,” pa je prepričan Popovič.

Koliko smo zares odprti

V tretjem krogu so kandidati razpravljali o tem, v kakšni Primorski živimo. Je odprta ali zaprta? Je čezmejno sodelovanje zgolj mrtva črka na papirju ali se resnično odpiramo sosednjima državama, Italiji in Hrvaški?

Slovenist in pisatelj dr. Miran Košuta je pred kratkim opozoril, da je skrb za identiteto normalna, vendar pa ne smemo odreagirati obrambno, ampak moramo izkoristiti vse naše prednosti. “Kajti samo večkulturna, hibridna in odprta Primorska bo ostala tisto, kar je vseskozi bila v svoji zgodovini: geografsko resda ozka zemlja, a neskončnega duha in širokega obzorja.”

Slišati je bilo veliko lepih besed na račun sončne in odprte Primorske, pa tudi opozoril, da te pregovorne odprtosti nismo znali najbolje izkoristiti. Gašpar Gašpar Mišič pa je svoje “tekmece” ošvrknil z besedami: “Če se želimo čezmejno povezovati, moramo najprej začeti bolje sodelovati na medobčinski ravni.”

Kako do energetske neodvisnosti?

S čim si bo Slovenija zagotovila energetsko neodvisnost v prihodnjih 15 letih? Sta gradnja plinskega terminala v Kopru in postavitev hidroelektrarn na Soči pravi rešitvi? “Nikakor,” je bila odločna Olga Franca. “Plinski terminali sodijo na odprto morje, tega pa Slovenija nima. Veliko je obnovljivih virov energije, in država bi lahko spodbujala njeno rabo,” so prepričani v SLS.

“Slovenija ima ogromno potencialov, ki jih lahko izkoristimo v svoj prid: imamo veter, morje, vode, čisto okolje,” je obnovljive vire energije nanizala Eva Podovšovnik Axelsson. Da plinski terminal ne sodi v morje, se strinja tudi Janez Šušteršič; a hkrati pravi, da je energetska prihodnost prav v utekočinjenem plinu, ki je v Evropi že vsakdanji sopotnik gospodinjstev. “Jedrska energija je sicer zelo čista, a vendar zelo tvegana.” Zato bi morali po njegovem mnenju o tem, ali so za jedrsko energijo, ljudi pobarati na referendumu.

Marjan Poljšak je naklonjen ruskemu plinu, izziv pa vidi tudi v fotovoltaiki in izkoriščanju lesa. “Zakaj slovenske univerze ne razvijajo novih tehnologij, ki bi omogočile uporabo odpadnega materiala?” je vrgel žogico znanstvenikom. Odločno se je proti gradnji plinskega terminala in hidroelektrarn na Soči postavil tolminski župan Uroš Brežan. “Dolina Soče mora ostati zgled trajnostnega razvoja,” opozarja Brežan, ki energetsko prihodnost vidi v gradnji HE na spodnji Savi, biomasi, fotovoltaiki in varčnejši rabi energije. Nad slednjim so navdušeni tudi v SD.

V Pozitivni Sloveniji odločno nasprotujejo vsaki investiciji, ki bo okoljsko škodljiva, pravi Mišič. V Desusu računajo, da bo lahko Slovenija kakšen kilovat energije tudi uvozila, v NSi pa ne razumejo, zakaj se pri nas tako odločno upiramo postavitvi vetrnih elektrarn, če pa jih ima že vsa Evropa. V LDS ne nasprotujejo jedrski energiji. “A pod določenimi pogoji,” je opozoril Bašin.

V Zaresu pa so odločno proti šestemu bloku šoštanjske termoelektrarne, plinskemu terminalu v Kopru in drugemu bloku nuklearke v Krškem. “Smo zgolj za obnovljive vire energije,” je povedal Tavčar.

“Polna usta so nas novih tehnologij, tistih, ki že obstajajo, kot je na primer, ločevanje odpadkov, pa sploh ne uporabljamo,” je opozoril Popovič.

PETRA VIDRIH