Primorski kandidati o tem, kaj bo prinesla EPK 2025

PRIMORSKA > Poslanci, ki stojijo vsak na svojem političnem bregu, se, posebno pred volitvami, zelo redko strinjajo skoraj o čemerkoli. So pa očitno projekti, okrog katerih vlada soglasje. Projekt Evropske prestolnice kulture 2025 je eden takih, vsaj sodeč po odgovorih štirih kandidatov.

“S pridobitvijo tega naziva je Goriška dobila priložnost za celovito predstavitev in prepoznavnost slovenske kulture v Evropi in svetu ter širše Slovenije kot privlačne turistične destinacije. Hkrati pa možnost dodatnega razvoja gospodarstva in investicij,” kaj bo EPK prinesel Goriški ocenjuje Elena Zavadlav Ušaj (SDS). Tudi Matjaž Nemec (SD) je prepričan, da je EPK izjemna priložnost za Goriško regijo in državo, če bo ta v projektu prepoznala nacionalni pomen. “Poleg kulturne bogatitve EPK narekuje nujo nadgradnje cestne ter železniške infrastrukture v regiji in priložnost večje gospodarske in turistične dejavnost v njej,” je prepričan.

EPK je nacionalni projekt

“Predvsem boljše življenje za ljudi, ki tu živimo. Pozitivna, napredna transformacija prostora v najširšem pomenu besede: kulturna, gospodarska, urbanistična in socialna,” so prednosti, ki jih omenja Matej Arčon (Svoboda), poleg tega pa še mednarodno prepoznavnost regije in države. Za Nino Ukmar (Levica) je EPK predvsem “priložnost, da se okrepi kulturni sektor na vseh ravneh v regiji in kultura v vseh pomenih zaide v vse pore življenja ljudi, spremeni vzdušje in predvsem mladim ponudi nov pogled na svet.” Po njenem je to tudi “priložnost za inovativne pilotne čezmejne projekte, ki se lahko prenesejo tudi v druge regije ali države EU.”

Vsi se strinjajo, da mora država EPK sprejeti kot nacionalni projekt, pri čemer Zavadlav Ušaj pravi, da je to že storila, saj je zanj namenila denar in ga uvrstila v Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029. “To je nacionalni projekt in državna podpora je nujna. Ne načelna, ki mora biti samoumevna, ampak konkretna, predvsem finančna. Občina ne sme ostati sama,” poudarja Arčon. Ker je EPK priložnost za lokalne skupnosti, regijo, državo in mednarodno odmevnost, ima Levica v programu zapisano državno pomoč projektu EPK, navaja Nina Ukmar.

Samo deset milijonov? Premalo!

Deset milijonov evrov, ki jih je država obljubila za projekt EPK, je premalo, če bi želeli resnejši preboj. Bi morala dati več? “Država že daje več kot le to, saj je treba prišteti še vsa ostala sredstva, ki so in se še bodo namenjala za nove investicije, na primer zunanji amfiteater, kot tudi za vlaganja v posodobitev dotrajane opreme in obnove stavb ter ohranjanje kulturne dediščine,” pravi Zavadlav Ušaj. “Prepričan sem, da si EPK 2025 zasluži podporo države med 20 in 30 milijonov evrov. Gre za sredstva, ki bodo svoje pozitivne multiplikativne učinke prinašala še dolgo po tem, ko se bo projekt že zaključil,” je prepričan Nemec. “Če pomislimo, da je država prispevala isto vsoto pred 12 leti v Mariboru, je ob porastu vseh stroškov precej nenavadno, da ostajamo na 10 milijonih, sploh če si želimo, da bo zapuščina EPK bogata tudi v infrastrukturnem smislu. V drugih državah so te podpore bistveno večje, tudi posredno, preko državnih podjetij,” navaja Arčon. Tudi Nina Ukmar je prepričana, da je 10 milijonov premalo za tako velik projekt: “EPK mora biti izveden tako, da bo pustil dolgotrajne učinke na razvoj regije. Vsak vložen evro v kulturo se obrestuje, saj se dokazano multiplicirano vrača v skupnost.”