Primorski poslanci: plača polna, aktivnost pa pod povprečjem

Statistika, ki jo beleži spletno orodje Parlameter, na primorske poslance ne meče lepe luči. Njihova prisotnost na sejah in glasovanjih v državnem zboru je za vzorec nižja od povprečja, zavzetost za zastavljanje poslanskih vprašanj pa daleč pod njim.

Od enega do 166 vprašanj

Povprečni poslanec je v preteklem mandatu na ministrski zbor naslovil 62 poslanskih vprašanj ali pobud. Med primorskimi poslanci sta ta način izpostavljanja konkretnih problemov največkrat uporabila poslanca SDS Danijel Krivec (166- krat) in Eva Irgl (118-krat). Zelo pa so povprečje navzdol potegnili Erika Dekleva (SMC) z desetimi vprašanji in pobudami, Tomaž Gantar (DeSUS) s petimi ter poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli in poslanki SMC Vlasta Počkaj in Teja Ljubič, ki so se oglasili le po enkrat.

Slednji dve rešuje dejstvo, da sta v državni zbor prišli kot nadomestni poslanki šele v drugi polovici mandata in sta imeli za to, da postaneta bolj aktivni, manj časa od ostalih.

Koalicijski poslanci večkrat prisotni

Sta pa bili Počkajeva in Ljubičeva največkrat oziroma skoraj vedno prisotni na sejah in glasovanjih. Glede na to, da večino zakonskih predlogov v parlamentarno proceduro pošlje vlada oziroma koalicija, večja prisotnost koalicijskih poslancev na glasovanjih ne preseneča. Če je bil povprečni poslanec prisoten na 80 odstotkih glasovanj, za primorske koalicijske poslance velja, da so ta delež praviloma presegli, medtem ko v opoziciji niso videli tolikšne nuje po pritiskanju na gumbe.

Tudi na sejah so bili v večji meri prisotni primorski poslanci iz vrst koalicije. Povprečni poslanec je bil prisoten na 88 odstotkih sej državnega zbora. Prisotnost Primorcev se giblje v razponu od 79 (Matej Tašner Vatovec) do 98 odstotkov (Teja Ljubič in Vlasta Počkaj).

Posebno omembo pa si zasluži poslanec italijanske narodne skupnosti Battelli. Ne le, da je postavil najmanj poslanskih vprašanj, tudi prisoten je bil veliko manj kot ostali; udeležil se je 60 odstotkov sej in 68 odstotkov glasovanj.

Statistika ne pove, da si bil bolan

Podatek o le enem poslanskem vprašanju ne drži, saj vprašanja postavlja pisno, pojasnjuje Battelli. O glasovanjih pa: “O mnogih stvareh ne glasujem, ker je to nesmiselno.” Iz načelnih razlogov ne glasuje o imenovanju sodnikov in o zahtevah po splošni razpravi pri poslanskih vprašanjih. “Tri četrtine jih je zavrnjenih s tako veliko večino, da jih je zame nesmiselno zavrniti ali podpreti, ker to nima nobenega učinka,” pravi o zahtevah po splošni razpravi.

O svoji neudeležbi na sejah pravi, da te včasih sovpadajo z njegovimi mednarodnimi obveznostmi. “Sem pa vedno prisoten na ključnih glasovanjih.” poudarja.

Še večkrat kot Battelli se glasovanja ni udeležila Mirjam Bon Klanjšček iz SAB. Čeprav se je sej udeleževala s povprečno zavzetostjo, je “prešpricala” več kot tretjino glasovanj; prisotna je bila v 62 odstotkih. Tudi ona se je zlasti v začetku mandata zavestno odrekla glasovanju o zahtevah po splošni razpravi pri poslanskih vprašanjih, pojasnjuje in priznava, da je, ko je videla, da to škoduje njeni glasovalni statistiki, začela glasovati. Nekajkrat je bila bolniško odsotna, tu in tam na službeni poti in na koncu so podatki, kakršni so. “Statistika ne pokaže realne slike. Daje nek okvir, v njem pa ne piše, da te ni bilo, ker si bil bolan ali službeno odsoten,” pravi.

Poslanska vprašanja so orodje opozicije

Erika Dekleva (SMC), ki se je pri dnu lestvice znašla po številu poslanskih vprašanj, pojasnjuje: “Poslanska vprašanja so instrument opozicije. Če poslanec koalicije ne more do svojega ministra priti na bolj enostaven način kot enkrat na mesec, ko so na vrsti poslanska vprašanja, je to žalostno.” Formalno je postavila deset vprašanj, ki so se večinoma dotikala problematike vojaškega vadišča Poček, a neformalno jih je neposredno ministrom postavila nešteto, trdi.

STA

Neja Kalan