Primorski poslanci za ohranitev Primorskih novic
Skupina primorskih poslancev je sprožila pobudo za ohranitev Primorskih novic kot zadnjega slovenskega regionalnega časopisa. Direktor Rok Hladnik priznava, da se podobno kot ostale časopisne hiše srečujejo s trendom padanja naklade, dolgoročno pa bo treba delati na dopolnitvi ponudbe z interaktivnimi vsebinami in na prenovi časopisnih vsebin.
KOPER > Poslanci Jerko Čehovin, Samo Bevk, Mirko Brulc, Mirjam Bon Klajnšček, Lejla Hercegovac, Ljubica Jelušič, Aljoša Jerič, Ivan Simčič in Kristina Valenčič so v nedavni pobudi med drugim pozvali večinskega lastnika Splošno plovbo ter druge lastnike, občine in podjetja v regiji k skupnemu ukrepanju, da Primorske novice "ostanejo naš vsakdan in skupna tradicija".
Zadnji regionalni dnevni časopis v Sloveniji
Žal so se tudi Primorske novice znašle v neusmiljenih mlinih gospodarskih okoliščin, ugotavljajo omenjeni poslanci, pri čemer poudarjajo, da gre za še zadnji regionalni dnevni časopis v Sloveniji, ki dnevno prinaša novice o življenju v lokalnem okolju: "Prav dejstvo, da so z nami vsak dan že več generacij, je razlog, da si ne predstavljamo podobe Notranjske, Krasa, Primorske in Istre brez Primorskih novic. Vloge tiskanega regijskega časopisa ne morejo odtehtati elektronski mediji, tudi internet ne."
Rok Hladnik, ki je mesto direktorja Primorskih novic zasedel pred nekaj tedni, se je zahvalil za omenjeno pobudo, saj to, kot je pojasnil, pomeni, da poslanci razumejo, da časnik opravlja "pomembno funkcijo in družbeno koristno dejavnost informiranja prebivalstva te regije z vsebinami ter zgodbami, ki tukaj nastajajo".
Ob tem je dodal, da bi veliko pomenilo že, če bi primorske občine vse uradne objave ali vsaj del njih objavljale v Primorskih novicah.
Doseg Primorskih novic se je kot enemu redkih slovenskih tiskanih medijev povečal
Doseg Primorskih novic se je po podatkih Nacionalne raziskave branosti v lanskem letu v primerjavi z letom 2011 kot enemu redkih tiskanih medijev sicer povečal (z 48.000 na 55.000), s čimer Primorske novice ohranjajo svoj položaj pred vsemi ostalimi dnevniki na območju zahodne Slovenije, je poudaril Hladnik. Po drugi strani pa so se glede naklade uvrstile nekje v sredino med slovenskimi dnevniki, ki so po podatkih projekta revidiranja naklad tiskanih medijev do septembra letos dosegali med šest- in 17-odstotne padce v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.
Direktor Primorskih novic ocenjuje, da ima družba sicer podobne težave kot ostale časopisne hiše. "Soočamo se z globalnim trendom padanja prodane (tiskane) naklade in selitev bralcev na interaktivne platforme. Dosedanji sprejeti ukrepi so zagotovili vzdržno kratkoročno poslovanje, vendar so bili premalo usmerjeni v razvoj," je dodal.
Prav zato je po njegovem treba dolgoročno stabilizirati poslovanje družbe in začeti z razvojem poslovnega modela, na katerem se, kot je prepričan, v zadnjih letih ni veliko delalo. Ponudbo Primorskih novic je tako treba dopolniti z interaktivnimi vsebinami (prenova spletne strani, dostop za tablice/pametne telefone, vsebinska prenova portala) ter s prenovo vsebin časopisa in raznih prilog, s čimer bi postali bolj privlačni tako za bralce kot za naročnike in oglaševalce, še meni Hladnik.
STA