Primorski univerzi si želita v svet

KOPER, NOVA GORICA >Že čez nekaj dni bo dokončno znano, koliko študentk in študentov se bo letos vpisalo v prve letnike programov Univerze na Primorskem (UP) in Univerze v Novi Gorici (UNG). Na obeh ustanovah si želijo, da bi se vpis povečeval, a hkrati razumejo demografsko neizbežnost. Populacija osemnajstletnikov se je v zadnjih petih letih zmanjšala z 22.000 na 18.000, so izračunali na UP. In kljub temu, da se usmerjajo izven meja ter skušajo na fakulteto privabiti čim več študentov iz tujine, izpada ni mogoče v celoti nadomestiti.

Presihajoči viri

“Prvi padec prihodkov smo doživeli že leta 2011 zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ,” so pojasnili na UP. Še bolj kot pedagoška pa se krčijo nacionalna raziskovalna sredstva, ki so se v zadnjih letih zmanjšala kar za četrtino.

“Težave imamo tudi zaradi premora pri pridobivanju evropskih sredstev,” je na UNG opozoril prorektor za izobraževanje Mladen Franko. Kljub temu, da se je uradno začela nova finančna perspektiva, namreč nacionalni operativni programi večinoma še niso pripravljeni, zato ni mogoče pridobivati sredstev: “Leto 2015/16 bo zelo zahtevno.”

Kljub temu se na univerzah ne odrekajo novostim. V Novi Gorici letos sicer ne ponujajo novih programov, nekateri so v akreditacijskih postopkih, a vlagajo predvsem v opremo centra za raziskavo atmosfere na Otlici nad Ajdovščino in v nove raziskovalne podvige na področju astrofizike. So del mednarodne kolaboracije, ki namerava na dveh lokacijah na planetu postaviti polje teleskopov za zaznavanje visokoenergijskih gama žarkov.

Univerza na Primorskem študentom ponuja nekaj novosti na Turistici, Fakulteti za management in Pedagoški fakulteti, ki ostaja najbolj priljubljena med članicami, tudi zaradi velikega števila izrednih študentov.

Akademsko leto 2015/16 bodo v Kopru zaznamovale rektorske volitve. Poleg sedanjega rektorja Dragana Marušiča se za položaj potegujeta še Rado Pišot in Roberto Biloslavo. Ob tem, kakšna naj bi bila prihodnost ustanove, bodo vroča volilna tema prav gotovo tudi veliko manj vsebinska vprašanja o kadrovskih menjavah, notranjih sporih in komunikacijskih zdrsih, ki univerzo pretresajo že leta. Če v Kopru iščejo vladarja, so v Novi Gorici našli dvorec. Po nizu sporov z lokalno oblastjo okrog dvorca Lanthieri, ki jih je z visokimi cenami najema prostorov in komunikacijskimi nespretnostmi hranilo tudi vodstvo univerze na čelu z rektorjem Danilom Zavrtanikom, je vipavsko poglavje zaključeno. Kar pa ne pomeni, da je konec tudi zgodbe.

Preseganje meja

Na obeh univerzah, kjer je soliden delež tujih predavateljev in strokovnih sodelavcev, del predavanj poteka v angleškem jeziku in vodstvi obeh ustanov se zavedata, da visoko šolstvo presega nacionalne ali celo regionalne meje. “Lani smo začeli ustvarjati bazo posnetkov določenih predavanj. Glavna prednost tega je, da jih lahko podnaslovimo. Študentje pa jih lahko gledajo doma. To nikakor ni nadomestilo za osebni stik s profesorjem: ravno nasprotno. Je priprava na ta stik, ki je ravno zaradi tega bolj kakovosten in interaktiven,” pojasnjuje Franko.

Odličnost in inovativnost, ki jo dosegajo v znanosti in raziskovanju, si želijo v Novi Gorici prenesti tudi na pedagoški proces. “Usmerjamo se tudi na študente s potrebo po posebni dinamiki študija, denimo vrhunske športnike, pojasnjujejo.”

Čeprav je novogoriška univerza zasebna, koprska pa javna, se obe večinoma finansirata iz javnih virov. Prihodki UP se gibljejo okrog 25 milijonov na leto. V zadnjih dveh letih je imela ustanova majhno izgubo. Novogoričani zaslužijo precej manj, okrog osem milijonov na leto, pri čemer je poslovanje zadnja tri leta pozitivno. V Novi Gorici je bilo v letu 2014 zaposlenih 120, v Kopru pa 570 ljudi. Bistvena razlika med univerzama je struktura javnih sredstev. Na UNG je raziskovalnega denarja skoraj polovica, na UP pa je ta delež v primerjavi s sredstvi za pedagoški proces precej manjši.

Akademski turizem

Približno 300 tujim študentom je Koper začasni dom. Znajdejo se dobro in hitro, pojasnjujejo na univerzi, vsako leto pa jim pripravijo tečaje slovenskega jezika.

Študentje, ki prihajajo iz tujine in iz ostalih delov Slovenije, kažejo izračuni, v slovensko Istro po tako imenovanih multiplikativnih učinkih vsako leto prinesejo 20 milijonov prihodkov.

Univerza pa bi v okolju morala biti veliko več kot le priložnost zaslužka za sobodajalce in gostince. Končni cilj - postati motor in motivator razvoja ter se uveljaviti v prostoru - obe ustanovi zasledujeta, a se jima za zdaj še izmika.

Načrt Univerze na Primorskem v treh točkah dobro povzema naloge, ki čakata obe ustanovi: urediti financiranje na državni ravni, uveljaviti se na mednarodnem trgu ter poiskati in razviti specifične pedagoške in raziskovalne dejavnosti, po katerih bo univerza prepoznavna.

VESNA HUMAR