Primorskima civilnima iniciativama so se pridružili še Štajerci
Tudi Štajerci v nekaterih obmejnih predelih se srečujejo s podobnimi problemi kot Kraševci. Zato se je Civilni iniciativi Kras in Civilni iniciativi za Primorsko pridružila Civilna iniciativa za Štajersko.
LJUBLJANA >Skupaj opozarjajo vlado, naj v obmejnem pasu omeji nakup nepremičnin za tujce. Postopek za sprejem zaščitne klavzule naj začne do prvega maja, pozivajo. S podpisi jih je doslej podprlo več kot 5000 državljanov, včeraj je pobudnike sprejela tudi predsednica parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Janja Klasinc. “Podprla je to idejo, v prihodnjem tednu je pripravljena organizirati sestanek civilne družbe s pristojnimi ministri,” je pojasnil Robert Rogič iz CI Kras.
Razmere so zaskrbljujoče tudi vaški skupnosti Svečina, v obmejni občini Kungota, kjer vse kaže, da bo v prihodnjih dveh letih že ena tretjina kmetijskih zemljišč v lasti Avstrijcev, medtem ko se domačini odseljujejo. “Četrtina vseh, ki so do leta 2004 živeli tu, se je že odselila,” je opozoril Cene Šerbinek iz CI za Štajersko. Z novimi lastniki se širi nemški jezik in to je nevarno, pravi: “Njihov pritisk - ne vseh, ampak nekaterih - je relativno brutalen. Ko se pogovarjamo, je pogovor skoraj izključno v nemškem jeziku. Tudi napisi, ki jih postavljajo ob svojih poteh, so izključno v nemščini.”
Kmalu v državni svet
24. marca bo o tej temi razpravljal državni svet, danes pa bosta civilni iniciativi vsem slovenskim občinam poslali javni poziv za podporo njuni deklaraciji.
Nad odzivom največje kraške občine - občine Sežana - so bili razočarani, je dodal Miha Pogačar iz CI za Primorsko, vendar ne odnehajo. “Gremo do konca, dokler se v tej državi nekaj ne zgodi. Ali je to uvedba zaščitne klavzule ali je to kakršnakoli druga oblika, to bo povedala država in njena medresorska skupina,” pravi Rogič.
Odgovorno s prostorom!
Opozorilom in pozivom se je pridružila tudi civilno družbena skupina Odgovorno do prostora, ki povezuje približno 200 strokovnjakov, iz Zbornice za arhitekturo in prostor, petih fakultet ter stanovskih društev arhitektov in urbanistov. Skupaj s prvo podpisano Majo Simoneti opozarjajo: “Kritične razmere na Krasu so posledica slovenskega sistema urejanja prostora. Problem namreč niso nelegalne, pač pa legalne gradnje.”
Zato pozivajo vlado, okoljskega ministra Roka Žarnića, predsednika Danila Turka, predsednika državnega zbora in državnega sveta ter predsednico parlamentarnega odbora za okolje in prostor Bredo Pečan, naj se javno izrečejo o tej tematiki, je pojasnil dr. Anton Prosen.
TINA ČIČ