Prioriteta vlade bo pametna specializacija

LJUBLJANA > Njena izvedba bo prioriteta te vlade, je ob odprtju dvodnevne konference o pripravi te strategije danes v Ljubljani dejal premier Miro Cerar.

Cerar je spomnil, da v Sloveniji manjka skupna vizija. Namen današnje konference je zato doseči skupno smer, “ki bo dala naši družbi tisto samozavest, tisti smisel, ki ga tako močno potrebujemo in ki nam je tako zelo umanjkal v času krize”, je povedal premier. “Tokrat se boste spet - ampak zares - ukvarjali s prioritetami. Vlada z njimi misli nadvse resno,” je dejal zbranim in dodal: “Izvedba strategije - poudarjam, izvedba - bo predstavljala prioriteto te vlade.”

Ministrica: S skupnim nastopom in večjo kritično maso lahko dosežemo bistveno več

Pojasnil je, da zastavljenih prioritet ne bodo podprli le skozi ukrepe raziskovalno-inovacijske politike, ampak jih bodo obravnavali medsektorsko. V njihovo uresničevanje bodo usmerili gospodarsko diplomacijo, vzpostavitev vizumskega režima, povezovanje raziskovalne sfere in gospodarstva, urejanje okoljskih in prostorskih dovoljenj, aktivno politiko zaposlovanja in javna naročila, je naštel premier.

Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je spomnila, da potrebujemo strategijo pametne specializacije za koriščenje evropskih sredstev, a ne le zaradi tega. “Strategijo potrebujemo tudi zato, da bomo osredotočili vlaganja v razvoj v tista področja, kjer imamo v Sloveniji kritično maso znanja, kompetenc in zmogljivosti, ki nas lahko pripeljejo do tega, da bomo lahko te izdelke prodali na globalnih trgih,” je dejala.

Poudarila je, da lahko s skupnim nastopom in večjo kritično maso dosežemo bistveno več. “Brez kritične mase je v globalnem svetu težko konkurirati. Skupni imenovalec strategije pametne specializacije je zato sodelovanje. To je glavna stvar, ki jo želimo spodbuditi,” je dejala.

Slovenija kot zelena, aktivna, zdrava in digitalna regija

Njihova skupna vizija je Slovenija kot zelena, aktivna, zdrava in digitalna regija, kar so strnili v tri prednostna področja - industrija 4.0, naravni in tradicionalni viri za prihodnost ter zdravo delovno ter bivalno okolje, je povedala Smerkoljeva in pohvalila dober odziv gospodarstva in znanosti na poziv k sodelovanju.

“Pošteno smo že zakorakali v finančno perspektivno 2014-2020, pa nas kljub temu čaka še kar nekaj dela, preden bomo lahko investirali prvi evro v prihodnji razvoj naše države,” pa je opozoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in poudaril, da je veliko tega dela povezanega z zaokrožitvijo procesa pametne specializacije.

Spomnil je, da načrtujejo na gospodarskem ministrstvu v ta namen veliko ukrepov. Podpreti nameravajo raziskovalno-inovacijske ukrepe v podjetjih za dvig dodane vrednoti in konkurenčnosti na globalnih trgih, spodbujali bodo razvojne naložbe v malih in srednjih podjetjih ter start up podjetjih, izvajali bodo ukrepe a področju socialnega podjetništva in zadružništva, spodbujali bodo internacionalizacijo podjetij ...

Pametna specializacija

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila, da je znanje temelj in izhodišče uspešnega gospodarstva ter razvoja družbe. Čeprav nam ta strategija zagotavlja črpanje evropskih sredstev, v njej vidi veliko več kot to. “Je zunanji vzvod, ki ga potrebujemo zaradi nas samih, za strateško usmerjene naložbe v znanost, za to, da se v Sloveniji končno osredotočimo na raziskovalno-inovativne cilje in rezultate,” je dejala.

Spomnila je, da Evropska komisija ne bo več podpirala zgolj poti, ampak želi jasne ciljno dosežene rezultate v obliki produktov, celovitih rešitev in novih delovnih mest. “In mi vsi vemo, da jih še kako potrebujemo,” je poudarila. Kot pravi, v tem projektu vidi izjemno priložnost, da presežemo parcialnost.

Strategija pametne specializacije je eden od strateških dokumentov, ki bodo podlaga za koriščenje sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020. Še pred obravnavo na vladi jo bodo predvidoma julija poslali Evropski komisiji, od njenega odziva pa je odvisna tudi obravnava na vladi, so pojasnili v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

STA