Pristaniški špetir v severnem Jadranu
V združenju severnojadranskih pristanišč Napa, v katerem so Koper, Reka, Trst in Benetke, ni več tovariške idile. Trenja so na italijanski strani, posredi pa je 100 milijonov evrov, ki so si jih v Rimu zlobirali Benečani za svoj nov kontejnerski terminal.
TRST, BENETKE > Načrti beneškega pristanišča, da bodo zgradili ogromno ploščad za pretovor kontejnerjev na odprtem morju, predvsem pa novica, da naj bi vlada v Rimu za to namenila 100 milijonov evrov, so vznejevoljili tako predsednico dežele Furlanije-Julijske krajine Deboro Serracchiani kot tudi predsednico pristaniške uprave v Trstu Marino Monassi.
Vrh FJK: nelojalna konkurenca
Serracchianijeva je že večkrat poudarila, da Benetke s tem velikopoteznim načrtom ogrožajo sodelovanje v severnem Jadranu. Na ploščadi, ki bi jo za pristajanje največjih kontejnerskih ladij postavili osem milj pred laguno, naj bi pretovorili več kot poldrugi milijon TEU. “Trst in Koper morata bolj odločno braniti svoje interese. Ne moremo dovoliti, da nekateri projekti prevzamejo ves tovor v severnem Jadranu,” je povedala za tržaški Il Piccolo. Predsednik tržaške pristaniške uprave Paolo Costa zatrjuje, da ne bo ogrozilo razvoja drugih pristanišč v Napi, ampak da je to del strategije o povečanju zmogljivosti, ki jo imajo vsa pristanišča.
V Kopru spravljivi, v Trstu bolj odločni
V Kopru so spravljivi. “Vsi člani podpiramo načrte vseh članov,” so spor nedavno komentirali za PN.
V Trstu pa niso povsem prepričani. Marina Monassi načrtuje temo o “beneškem obnašanju” odpreti skupaj z vodstvoma pristanišč Reka in Koper, s katerima si po njenih besedah zaupajo.
Stroka je sicer do beneških načrtov na odprtem morju precej skeptična, saj bo treba kontejnerje z morske ploščadi z manjšimi ladjami prepeljati na kopno, kar pomeni dodatne stroške za ladjarja. Je pa tak načrt za Benetke edina mogoča smer razvoja, saj v laguni ne smejo poglabljati morskega dna za pristajanje velikih kontejnerskih ladij.
Zadnji dogodki so bolj osvetlili tudi razloge, zakaj je pristanišče Ravenna februarja letos zapustilo združenje Napa. Takrat so tam pojasnili samo, da ne vidijo več prednosti sodelovanja. A kot kaže, jih je odgnal prav beneški projekt. Predsednik pristaniške uprave Ravenna Galiano Di Marco se je zdaj glasno pridružil kritikam na račun beneških načrtov. Pogoj, da se Ravenna vrne v združenje Napa, je, da se morajo Benetke odpovedati načrtovanemu off-shore terminalu.
Pristanišča severnega Jadrana so se v združenje povezala pred nekaj leti, da bi s skupnim nastopom na tujih trgih privabila več tovora, predvsem zabojnikov, v severni Jadran in bolje konkurirala severnoevropskim pristaniščem.
KATJA GLEŠČIČ