Proračun za Evropsko komisijo ustrezen, za fiskalni svet pa ne

LJUBLJANA > Avgustovske poplave, ki terjajo takojšnjo zagotovitev denarja za obnovo, in fiskalno pravilo, ki se po skoraj štirih letih ponovno uveljavlja v EU, so Slovenijo prisilili v varčevanje na nekaterih področjih. Posamezniki in gospodinjstva bodo to najbolj občutili pri socialnih transferjih, ki prihodnje leto ne bodo v celoti sledili rasti cen življenjskih potrebščin, ter pri odločitvi, da se zneski olajšav in davčnih razredov ne bodo uskladili z inflacijo.

Formule za usklajevanje povečujejo inflacijo

Sprva je vlada predlagala, da se socialni transferji sploh ne bi usklajevali, je včeraj spomnil minister za finance Klemen Boštjančič. Verjame, da je s predlogom, da naj bo uskladitev 70-odstotna, koalicija prišla dovolj naproti tistim, ki so opozarjali, da zamrznitev ne bi bila prava odločitev. “Na to gledam kot na kompromis,” je pojasnil. Jasno pa je povedal tudi, da z različnimi formulami, po katerih se pri nas usklajujejo socialni transferji, minimalna plača in pokojnine, ne pripomoremo k brzdanju inflacije.

Kaj kažejo številke

V letu 2024 naj bi se v proračun steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki pa so načrtovani v višini 16,2 milijarde evrov. V predlogu državnega proračuna za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic avgustovskih poplav se proračunski primanjkljaj tako prihodnje leto povečuje na 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP, v letu 2025 pa naj bi znašal 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.

Lani oziroma do zdaj je države zaradi teh formul beležila visoko rast socialnih transferjev in minimalne plače, zdaj je na vrsti rast pokojnin, ki imajo drugačno formulo usklajevanja. Ker v razmerah visoke inflacije rast teh osebnih prejemkov deluje le še bolj inflatorno, bodo na vladi po napovedih Boštjančiča v prihodnje skušali spremeniti formule za usklajevanje.

Po oceni Evropske komisije sta proračuna ustrezna

Vlada je prihodke in porabo, ki ju načrtuje v prihodnjih dveh letih, skušala uokviriti, tako da številke zadostujejo fiskalnemu pravilu. Potrditev, da ji je uspelo, je te dni prišla iz Evropske komisije, ki ocenjuje, da so osnutki proračunskih dokumentov ustrezni. “Izdatke, ki jih v proračunu načrtujemo vezano na odpravo posledic škode po poplavah, Evropska komisija priznava kot enkratne izdatke, ki se ne vštevajo v veljavni triodstotni primanjkljaj,” je pojasnil Boštjančič. Brez izdatkov za obnovo po poplavah bi bil torej proračunski primanjkljaj manj kot triodstoten, kar ustreza fiskalnemu pravilu.

Klemen Boštjančič

minister za finance

“Evropska komisija ocenjuje naše osnutke proračunskih dokumentov za 2024 kot ustrezne.”

Minister se je tako včeraj lahko pohvalil, da se je Slovenija znašla v skupini držav s skladnimi javnofinančnimi načrti, v kateri so še Ciper, Estonija, Grčija, Irska, Španija in Litva.

Fiskalni svet, ki kot neodvisni organ bdi nad vzdržnostjo slovenskih javnih financ pa je po pregledu proračunskih dokumentov prišel do drugačnih zaključkov. V svoji oceni je med drugim zapisal, da bo javnofinančna politika tudi v naslednjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična, kar je neustrezno, ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je tudi v luči boja proti inflaciji v nasprotju z denarno politiko v evrskem območju. Fiskalni svet tudi stalno opozarja na nerealno in neverodostojno proračunsko načrtovanje, še posebej na področju izdatkov.

Različni oceni Evropske komisije in fiskalnega sveta gre po besedah Boštjančiča pripisati drugačni metodologiji. Na pomisleke, da so se proračunska besedila od 13. oktobra, ko jih je Slovenija poslala Evropski komisiji, do včeraj še precej spremenila, je minister odgovoril, da spremembe proračunskih postavk niso tolikšne, da bi to močno vplivalo na oceno komisije po dokončnem sprejemu proračunskega paketa za leti 2024 in 2025.

140 milijonov za zdravstveno zavarovanje

Poslanci so o proračunih za obe leti in o zakonu, ki omogočajo izvrševanje proračunov, glasovali včeraj zvečer. Medtem ko opozicija v proračunih pogreša vizijo, v koaliciji vztrajajo, da dokumenti ustrezno odgovarjajo na okoliščine, ki so se spremenile zaradi poplav. Proračuni po njihovem kljub nekaterim prerazporeditvam ostajajo razvojno naravnani.

Zakon o izvrševanju proračuna, med drugim konkretno določa, da bo 8,2-odstotna uskladitev pokojnin že januarja, letni dodatek, določen v razponu od 150 do 460 evrov, pa bo upokojencem izplačan s pokojninami za mesec junij.

Povprečnina za občine bo v skladu z dogovorom z občinskimi združenji prihodnji dve leti znašala 725 evrov na prebivalca. Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne; ZZZS bo iz proračuna za leto 2024 prejela 420 milijonov evrov, od tega 140 milijonov za izvajanje pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.