Protestni shod kmetov za čisto pitno vodo

PTUJ > Predstavnik Civilne iniciative Dravsko polje Milan Unuk meni, da so se problemi kopičili desetletje in še niso rešeni.

Unuk je na današnji novinarski konferenci na Ptuju povedal, da lastniki zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju ne morejo vstopiti v nobenega od okoljskih ukrepov, čeprav jih morajo obvezno in brezpogojno izpolnjevati.

Opozoril je tudi, da izredno nizke odškodnine za zelo zahtevne in obvezne ukrepe država šteje kot državno pomoč. Po Unukovih besedah je država kmetom izdala odredbo, kako morajo kmetovati na ožjih vodovarstvenih območjih, ni pa poskrbela za ustrezna denarna nadomestila ali nadomestna zemljišča.

Čisto pitno vodo je treba ohranjati

“Zavedamo se, da je treba čisto pitno vodo ohranjati in kmetje smo edini, ki se tega zavedamo. Stroka ali pa država se tega ne zaveda,” pravi Unuk.

Civilne iniciative tako od kmetijskega in okoljskega ministrstva zahtevajo zagotovitev nadomestnih zemljišč za kmete, ki so od te zemlje na najožjih vodovarstvenih območjih odvisni ali odkup zemljišč po primernih cenah.

Med zahtevami je tudi izločitev denarnih nadomestil iz državnih pomoči, da bodo kmetje lahko vsaj iz evropskih sredstev dobili nadomestila za ukrepe, ki jih morajo na zahtevo ministrstev izvajati na vodovarstvenih območjih.

Kmetje, ki imajo podporo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, zahtevajo tudi odškodnine, ki odražajo dejansko škodo zaradi omejenega kmetovanja na najožjih vodovarstvenih območjih. Ostro pa nasprotujejo razraščanju birokracije in birokratskih zapletov v kmetijstvu.

Če nakopičene težave ne bodo rešene, pa bodo kmetje od odgovornih na kmetijskem in okoljskem ministrstvu zahtevali odstop zaradi nesposobnosti reševanja problemov, ki se nanašajo na vodovarstvena območja.

Nizka denarna nadomestila

Razmere na najožjih vodovarstvenih območjih so za kmete, ki kmetujejo na teh območjih, postale nevzdržne in jih postavljajo v povsem neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi kmeti v Sloveniji, predvsem pa s primerljivimi kmetijami na vodovarstvenih območjih v sosednjih državah.

Po navedbah predstavnikov civilnih iniciativ v Avstriji je kmetovanje na najožjem vodovarstvenem območju urejeno s pogodbo med kmeti in upravljavci vodovodov, ki zagotavlja kmetom, kljub strogemu vodovarstvenemu režimu, možnost preživetja.

Predstavniki civilnih iniciativ ocenjujejo, da zdajšnja izredno nizka denarna nadomestila kmetov z najožjih vodovarstvenih območij niso realne odškodnina in niti približno ne pokrivajo izgube dohodka ali povečanja stroškov zaradi izvajanja obveznih ukrepov na teh območij.

Številni kmetje so namreč prejeli odločbe, da je vrednost njihovega denarnega nadomestila oziroma odškodnine enaka ničli. Da pa so razmere še slabše, kmetje na najožjih vodovarstvenih območij ne morejo kandidirati za sredstva, ki so namenjena prav varovanju podzemnih voda.

V zadnjem desetletju pridelava v Sloveniji manjša za 20 do 50 odstotkov

Položaj slovenskega kmetijstva je v primerjavi z drugimi evropskimi državami po pojasnilih civilnih iniciativ daleč najslabši. To po njihovih navedbah dokazujejo statistični podatki o kmetijski pridelavi v zadnjem desetletju, po katerih se je pridelava v Sloveniji zmanjšala za 20 do 50 odstotkov.

Civilna iniciativa kmetovalcev z vodovarstvenega območja na Dravskem polju je novembra 2010 v Šikolah že pripravila protestni shod, s katerim je takrat opozorila na po njihovem mnenju nevzdržne razmere in onemogočanje normalnega kmetovanja. Takrat so zahtevali preklic uredbe o tamkajšnjem vodovarstvenem območju.

Tudi kmetijski minister Dejan Židan je danes ob odhodu s seje vlade potrdil, da problematika kmetovanja na vodovarstvenih območjih traja že vrsto let. Država je po njegovih besedah nekatera območja upravičeno zaščitila, saj so pod njimi rezervoarji vode.

Minister je prepričan, da je vladi v pogovorih z vpletenimi kmetovalci v teh letih uspelo urediti nekaj korakov za olajšanje kmetovanja na teh zemljiščih, gre pa za dolgotrajen proces. Naslednje operativno srečanje bo že marca.

Židan: Okoljske spremembe so postale bolj življenjske

Židan je spomnil, da je bilo pred leti prvo izhodišče pri pripravi zaščitnih ukrepov za vodovarstvena območja to, da kmetje v teh primerih sploh niso upravičeni do odškodnin, saj je vsak dolžan skrbeti za vodne vire.

To so v pogovorih uspeli spremeniti, tako da so okoljske uredbe bolj življenjske in da mora država izračunati škodo na podlagi tega, ker je lastniku dala neko omejitev. Izračun škode pa po njegovih pojasnilih ni stvar politike in pogajanj med kmeti in ministrstvom, ampak strokovnih ustanov. Pogovori so tako možni o uporabljenih podatkih, ne pa o metodologiji.

Glede opozoril, da v okviru novega programa podeželja kmetje ne morejo koristiti nekaterih ukrepov, če se njihove kmetijske površine nahajajo na vodovarstvenih območjih, je Židan napovedal, da bodo v naslednjih mesecih ob evalvaciji programa skušali najti morebitne nove ukrepe, ki bi jih lahko uporabili.

STA