Protestniki pred Ljubljansko borzo naj bi vztrajali še to noč
Skupina protestnikov danes tretji dan vztraja pred stavbo Ljubljanske borze. Glavni vhod borze je zaprt, zaposleni in drugi v stavbo vstopajo pri drugih vhodih. Protestniki zatrjujejo, da bodo vztrajali, “dokler bo potrebno”.
LJUBLJANA> Zjutraj so izvedli “skupščino okupacije borze 15.o”, v kateri prisotni povedo svoje mnenje in predlagajo aktivnosti. Sledila je delavnica na temo direktnega socialnega dela, ob 16. uri bo še delavnica o prekernem delu, ob 18. uri pa so napovedali novo skupščino.
Glavni vhod v stavbo Ljubljanske borze je zaprt, zaposleni in drugi v stavbo vstopajo pri drugih vhodih. Okrog prostora pred borzo, kjer je trenutno postavljenih 17 šotorov, stoji nekaj policistov. Na ljubljanski policijski upravi so pojasnili, da niso zaznali nobenih nemirov ali kršitev javnega reda in miru.
Protestniki ne ovirajo dela na borzi
Na Ljubljanski borzi so pojasnili, da tekoče opravljajo svoje redne naloge v skladu z zakonodajo in pravili. Borza ima 16 uslužbencev, ki delo deloma opravljajo na sedežu borze, deloma pa na drugih lokacijah. Borza razpolaga z vso infrastrukturo, da lahko celotno poslovanje zagotovi tudi brez uporabe sedeža borze.
Aktivnosti pred borzo ne ogrožajo varnosti ljudi in ne ovirajo poslovanja, pravijo na borzi. V soboto, ko so protestniki s pročelja poslopja Ljubljanske borze odtrgali črko R iz napisa “borza”, pomembnejša škoda ni bila povzročena, je pa dostop do vhoda otežen, zato so se odločili, da ga v izogib konfliktom ne bodo uporabljali.
Protestniki nimajo nobenih zahtev do borze, protest je simbolen
Protestniki na borzo niso naslovili posebnih zahtev ali predlogov, so še pojasnili na Ljubljanski borzi.
Andrej Kurnik z ljubljanske fakultete za družbene vede je povedal, da je protest pred borzo simboličen, ker borza “simbolizira neko mašinerijo razlaščanja, mašinerijo, ki je zlomila možnost generiranja družbenega bogastva. Okupacija borze je odprtje skupnega javnega prostora za diskusijo, za destigmatizacijo brezperspektivnosti, revščine, za to, da se začnemo pogovarjati, organizirati po principih neposredne demokracije, direktne akcije, mreže,” pravi Kurnik.
Želijo oblikovati “to, čemur pravimo osvobodilno gibanje proti politikam zategovanja pasov, proti politikam, ki jemljejo generaciji proizvajalcev družbenega bogastva prihodnost”, ter začeti “demokratizirati ekonomijo in družbo ter oblike obvladovanja v ekonomiji in družbi”.
Začeli bodo oblikovati zahteve
Sedaj spodbujajo ljudi, da pridejo pred borzo, da spregovorijo o svojih težavah, sočasno pa bodo začeli oblikovati zahteve. “Ampak ne na način, da bi prenašali to na politične stranke, ampak da gradimo skupno moč. To je edini način, da izborimo to, za kar tukaj gre - dostojanstveno življenje za vse, da lahko ljudje svoje potenciale realizirajo. V družbi, katere ekonomsko politiko diktirajo finančne institucije, je to nemogoče,” pravi Kurnik.
Zagotovo bodo vztrajali še to noč
Ta javni prostor bo odprt, “dokler bo potrebno, dokler ne bo stvar toliko zrasla, da lahko gremo v svoje šole, svoje univerze, svoja mesta in se tam organiziramo, da lahko zgradimo močno družbeno opozicijo, ki bo izborila alternativno”. Kurnik pravi, da bodo to noč zagotovo še vztrajali pred stavbo borze.
Sodelavec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je protestnikom prinesla čaj in sendviče, Goran Lukič pravi, da “stvari, ki se dogajajo, niso pomembne le tu in sedaj pred Ljubljansko borzo, ampak mislim, da so pomembne za ves ustroj, ki se bo, upam, zelo hitro spremenil, saj je nevzdržen”. Dogajanje pred borzo vidi kot “del globalnega premikanja, kateremu se moramo čim prej pridružiti, da bo učinkovit in da se bodo čim prej pokazale rešitve”.
STA