Proti davku na sakralne objekte
Včeraj se je iztekel rok, do katerega so na finančnem ministrstvu zbirali pripombe na predlog obdavčitve nepremičnin. Z napovedjo novega davka so še zlasti nezadovoljni v gospodarstvu in kmetijstvu, občine pa se oglašajo z očitki, da država jemlje, kar ji ne pripada.
LJUBLJANA > Kot kaže, so se na stran nezadovoljnih postavila tudi nekatera ministrstva.
Uslužbenci ministrstva za finance bodo zdaj preučili prispele pripombe in morda katero tudi upoštevali. Sledilo bo medresorsko usklajevanje. Zakon naj bi začel veljati z novim letom.
Ministrstvo za kulturo predlaga, da se iz obdavčitve nepremičnin izvzame tudi objekte registriranih verskih skupnosti, ki so namenjeni obredju ter življenju in delu redovnih skupnosti. Gre torej za izvzetje cerkva, kapel, znamenj, džamij, molilnic, sinagog, templjev in samostanov. Obdavčitev teh nepremičnin bi odprla vprašanje prekomernega posega države v versko svobodo, kajti prekomerni davki bi lahko otežili delovanje verskih skupnosti, predlog za izvzetje utemeljujejo na ministrstvu. “Poleg tega so objekti verskih skupnosti iz zgodovinskih in drugih simbolnih razlogov skorajda izključno objekti z bistveno višjo vrednostjo od objektov drugih nepridobitnih organizacij; čeprav navedeni objekti v primerjavi z drugimi sploh niso tržno blago in/ali tržno zanimivi,” pojasnjujejo. Poudarjajo še, da gradnja ali posedovanje objektov, namenjenih verskemu obredju, sodi v sklop človekove pravice do verske svobode.
Kaj menijo ministrstva?
Poleg zainteresirane javnosti so pripombe na zakon že pripravila tudi nekatera ministrstva. Na stran kmetijstva se je postavil minister Dejan Židan, ki nasprotuje obdavčitvi kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih objektov.
V bran kulturi se je postavil minister za kulturo Uroš Grilc. “Ocenjujemo, da je nujno, da se zakon dopolni z določbo, na podlagi katere bodo davka oproščene tiste nepremičnine, ki imajo status javne kulturne infrastrukture, in pa kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena,” so bistvo svojih pripomb, ki so jih že posredovali ministrstvu za finance povzeli na ministrstvu za kulturo.
Kulturne spomenike je že zdaj težko vzdrževati, zato bi bila oprostitev nepremičninskega davka le eden od pogojev za njihovo oživitev oziroma ustavitev propadanja. Javna kulturna infrastruktura bi morala biti oproščena davka, ker gre za objekte, ki s svojo dejavnostjo služijo javnemu interesu. Poleg tega so kulturne nepremičnine v lasti države ali občin, zato njihova obdavčitev v proračun ne bi prinesla svežega denarja.
Na ministrstvu za kulturo so dali tudi pobudo, da bi lahko občine znižale davčno stopnjo za največ 50 odstotkov za nepremičnine, ki so v registru nepremičnin evidentirane kot kulturna dediščina.
Z ministrstva za izobraževanje so sporočili, da mnenja o zakonu, ki bi obdavčil tudi izobraževalne ustanove, še nimajo. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki naj bi branilo interese gospodarstva, odgovora včeraj niso uspeli pripraviti.
Občine so proti
Obdavčitev prav vsega nepremičnega premoženja naj bi prihodke države in občin povečala na skupno 467 milijonov evrov. A občine, čeprav bi dobile več kot zdaj, s predlogom zakona niso zadovoljne.
Pobiranje nepremičninskega davka mora biti izključno pristojnost občin, so prepričani v Skupnosti občin Slovenije (SOS), kjer državi očitajo, da jim s tem, ko hoče polovico denarja izključno za krpanje proračunske luknje, jemlje suverenost. “Če država želi zagotoviti dodaten priliv na svoj račun, naj predlaga 'krizni davek'” menijo v SOS.
Leta 2014 naj bi občinam pripadlo toliko denarja od davka na nepremičnine, kot ga zberejo s sedanjimi dajatvami. Zdaj se z njimi v občinske proračune letno nateče 192 milijonov evrov. Od leta 2015 naprej naj bi se prihodki od davka na nepremičnine med državo in občine delili v razmerju pol-pol.JANA KREBELJ