Proti Janezu, ker “pooseblja stanje duha v državi”
Napisi na transparentih na sobotnih demonstracijah so jasno pokazali, da je trn v peti mnogih protestnikov vlada in njen premier Janez Janša, ne pa le evropski model reševanja krize. “Ker pooseblja stanje duha v državi,” nam je eden od protestnikov pojasnil razloge, zakaj s svojim transparentom poziva premierja k odstopu.
LJUBLJANA> Na mirnih, čeprav hrupnih demonstracijah, na katerih se je po oceni organizatorjev zbralo 30.000 ljudi, je bilo z govorniškega odra slišati tudi jasne napotke, koga voliti v drugem krogu predsedniških volitev.
“Janez, reši nas in odstopi!” je pisalo na tabli, ki jo je s seboj prinesel Peter s Koroške. Protestov se ni udeležil kot član sindikata, pač pa kot državljan, ki se ne strinja z načinom, s katerim se oblast loteva reševanja krize. Na vprašanje, ali protestira bolj proti Janezu ali bolj proti krizi na splošno, pa je pojasnil: “Janez pooseblja stanje duha in stanje politike pri nas. Mislim, da je treba Janezu pomagati, ker ni sposoben sam odstopiti in tu smo, da mu pomagamo.”
Lahko zgolj povemo, da ni prav
Damir, ki je vsak dan bliže temu, da bo izgubil službo v administraciji ljubljanskega kliničnega centra, je prišel v prepričanju, da bi moral državo voditi Zoran Janković. Izguba dela ga skrbi, pogodbo ima le do konca leta, za naprej pa si ne dela utvar. Pa tudi njegova pričakovanja, da se bo po sobotnih protestih kaj spremenilo, so skromna: “Demonstracije bi morale biti med tednom. Danes so ti gospodje prosti, tako da niti ne vejo, kaj se dogaja. Videli bodo poročilo po televiziji, to pa je tudi vse.”
Vlada je po demonstracijah sporočila, da so se sredstva za socialno varnost v zadnjem desetletju podvojila in znašajo v predlogu proračuna za prihodnje leto skoraj 300 milijonov evrov, prispevki za brezposelne, denimo, pa bodo znašali 258 milijonov evrov, kar dva in polkrat več kot leta 2002.
Starejši gospod, zaposlen v enem od invalidskih podjetij v Velenju, je potožil, da ga najbolj motijo nizke plače, o učinku sobotnega protesta pa: “Ostalo bo enako, kot je. Nima smisla protestirati, ker ne bomo dosegli nič. Lahko le povemo, da to, kar se dogaja, ni prav.”
S sporočilom, da ima dovolj ropanja države in da hoče državo nazaj, je v Ljubljano prišla Vesna, zaposlena na oddelku za invalidno mladino v Stari Gori, sicer pa članica zdravstvenega sindikata šempetrske bolnišnice. “Večina nas je tu, da opozorimo, da državljani izgubljamo pravice. Ne gre samo za naše plače, izgubljamo tudi dostopnost do javnega zdravstva, šolstva ...” je povedala.
Zahteve, naj se reševanje krize preseli s pleč državljanov na bančne račune tistih, ki so krizo povzročili, so odmevale tudi z govorniškega odra. “Od vlade zahtevamo, da se odpove neoliberalnemu konceptu,” je odobravajoče piske piščalk podžigal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, ki je nastopil prvi. “Komu še ni jasno, da poskuša kapitalsko-politična elita krizo izkoristiti za utrditev materialne in politične moči na račun uničevanja socialne države in kakovosti naših življenj?” se je zadnji v ducatu govornikov spraševal Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS). In napovedal: “Za delovna mesta se bomo borili z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo, tudi z generalno stavko.”
Predvolilna agitacija
Za govornico so se izmenjevali sindikalisti, predstavniki upokojencev, študentov, kulturnikov. Mateja Kožuh Novak iz Zveze društev upokojencev Slovenije je med govorom napovedala, da bodo “izsilili referendume”, ker rešitve niso dobre, pred drugim krogom predsedniških volitev pa je brez ovinkov agitirala za aktualnega predsednika Danila Türka.
V mislih je imela referenduma o državnem holdingu in slabi banki, je pozneje pojasnila za naš časopis. Stroka opozarja, da so odločitve slabe, zato jih mora popraviti ljudstvo. O agitiranju pred drugim krogom predsedniških volitev pa: “Želela sem tem mladim ljudem dopovedati, da skušajo naročene oddaje, ki se načrtno norčujejo iz predsednika republike, zmanj-šati pomen predsednika, da bi imela vlada večjo moč. Vlade se menjajo, predsednik države pa je samostojna osebnost. Poleg tega imamo tako malo priznanih in spoštovanih mednarodnih diplomatov, da bi si ne smeli privoščiti, da damo na mesto predsednika nekoga, ki skrbi samo za svoj lep obraz.”
Učni uspeh vlade: nezadostno
Demonstracije, podkrepljene z udarno glasbo - od Lennonove Power to the people, do Mlakarjeve Puntarske in partizanske Hej, brigade - so potekale pod budnim očesom policije. Nad okolico parlamenta in vlade so bdeli do zob oboroženi specialci, medtem ko so prireditveni prostor na Kongresnem trgu varovali policisti, kakršne običajno srečujemo na ulicah. Država je za varovanje dogodka vpoklicala 400 mož v modrem, ki pa vendarle niso imeli veliko dela z izgredniki.
Jezo in nestrinjanje z načinom reševanja gospodarske krize je bilo slišati predvsem skozi piščalke in videti na napisih na transparentih. “Varčujte na račun tajkunov, ne otrok”,“Turk, sedi. Nezadostno!”, so v prvih vrstah pod odrom sporočali člani sindikata šolnikov Sviz. Vladi so napisali tudi spričevalo. Smer študija napačna, ocene pri vseh predmetih negativne, učni uspeh pa nezadosten.
Organizatorji demonstracij, med sindikalnimi centralami poleg ZSSS, KSJS še centrala Neodvisnost, so po koncu ocenili, da so bile demonstracije uspešne. “Ljudstvo je spregovorilo,” je črto potegnil Branimir Štrukelj, “Vlado smo pozvali, naj spremeni smer in politiko ali pa odide.” Tako vzdušje kot udeležbo je pohvalil tudi Dušan Semolič. Po njegovem bi se po teh protestih politiki v Sloveniji morali začeti zavedati, da so v prvi vrsti odgovorni ljudem, ki so jih izvolili, in ne tujim institucijam.
JANA KREBELJ
