Prvaki Gibanja Svoboda, SD in Levice tudi uradno podpisali koalicijsko pogodbo

Slovenija
, posodobljeno:

Prvaki Gibanja Svoboda Robert Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec so podpisali koalicijsko pogodbo vlade v mandatu 2022-2026, ki se oblikuje pod vodstvom Goloba. Koalicijska pogodba določa tudi jasno smer nove vlade, odločitev o tem, s kom sestaviti koalicijo, pa je bila zaradi jasne volje ljudi na volitvah enostavna, je ob tem dejal Golob.

Prvaki Gibanja Svoboda, SD in Levice tudi uradno podpisali koalicijsko pogodbo
Daniel Novaković/STA

LJUBLJANA > Kot je po podpisu koalicijske pogodbe dejal kandidat za mandatarja Golob, hitrost sestavljanja vlade, ki jim jo marsikdo očita, dokazuje, da je bila odločitev, s kom se pogovarjati o koaliciji, enostavna, volja ljudi na aprilskih državnozborskih volitvah pa jasna. "Če volja ljudi ne bi bila tako jasna, se ne bi tako hitro uspeli dogovoriti o tem, katere so smeri, kateri so projekti in katere so vrednote, ki jih bomo skupaj zagovarjali v bodoči vladi," je prepričan.

Koalicijska pogodba po njegovih besedah tudi določa novo organizacijo vlade, ki je sicer zaradi vloženega predloga SDS za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi za zdaj še ne morejo realizirati. Zagotavlja, da večanje števila ministrstev le na videz povečuje kompleksnost vlade. Prav ta nova ministrstva, ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za podnebje in energijo in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, so namreč po njegovih besedah namenjena temu, kar bo novo vlado razlikovalo od preteklih, in to je ustvarjanju novih priložnosti, novih projektov in znanj.

Med posebej izpostavljenimi področji v koalicijski pogodbi je tudi področje zdravstva. Kljub temu da je bilo ob tem odprtih veliko vprašanj, ali bodo koalicijski partnerji uspeli doseči konsenz, kako nasloviti ključne izzive, Golob zatrjuje, da so se o ukrepih na zdravstvenem področju najhitreje uskladili. Ključni prioriteti sta tako izhodna covidna strategija in interventni zakon, ki naj bi v mandatu nove vlade prinesel zdravstveno reformo, napoveduje. Slednjega bo na zaslišanju pred pristojnim delovnim telesom DZ predstavil kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan, napoveduje Golob. Podrobnosti sicer danes ni želel razkrivati, saj da naj jih javnost sodi po dejanjih in ne besedah.

V prihodnjem mandatu bo ključno tudi spopadanje z energetsko draginjo in dražitvami hrane. Po Golobovih besedah je v prvem primeru smiselno sprejeti ukrepe, namenjene vsem državljanom, v drugem primeru pa razmisliti tudi o selektivni usmerjenosti ukrepov.

Med spremembami, ki jih želijo uvesti, izpostavlja tudi spremembe v javnih nastopih in politični kulturi. "Niti besede nisem namenil prejšnji vladi in je tudi ne bom, ker nismo tukaj zato, da se izgovarjamo na kogarkoli, ampak da udejanjimo tisto, kar smo ljudem obljubili. In ta sprememba politične kulture, ki naj bo spoštljiva, ampak odločna in usmerjena v prihodnost, je tudi moja osebna zaveza," poudarja.

Fajonova pa je po podpisu koalicijske pogodbe dejala, da danes začenjajo pisati "novo poglavje o prihodnosti Slovenije" in oblikovati to, za kar so se volivci odločili na volitvah: vlado sprememb. Skupen cilj koalicijskih partnerjev je ob tem zagotoviti močno gospodarstvo za socialno varnost vseh, skladen regionalni razvoj in umeščenost Slovenije v jedro EU, zagotavlja.

Po besedah Mesca je dan podpisa koalicijske pogodbe dan, ko se končuje izgubljeno desetletje in pol, ko se je Slovenija kobacala iz krize v krizo. "Če potegnem črto, koalicijska pogodba, ki smo jo podpisali, je ločnica med izgubljenim desetletjem in pol in trdim delom, ki nas čaka," obljublja. Ob tem napoveduje vlado, ki bo zrla v prihodnost. "Treba bo delati drugače, da pridemo do prihodnosti za vse, ne le za peščico," povzema usmeritev vlade v nastajanju.

Golob sicer še napoveduje, da bodo vsakih šest mesecev pregledali koalicijsko pogodbo z namenom ugotoviti, ali so se okoliščine toliko spremenile, da so potrebne kakršnekoli prilagoditve. S koalicijskima partnericama so se namreč že pred volitvami poenotili o skupnem cilju: kam pripeljati Slovenijo do leta 2030. "Vemo, kje smo in kam želimo priti, pot je znana, nato pa se bomo primerno odzivali glede na okoliščine," napoveduje.

Sestavljanju ekipe v kabinetu predsednika vlade se bo intenzivno posvetil po uradni izvolitvi za mandatarja. Želi pa si, da bo kabinet predsednika vlade deloval horizontalno, povezoval ministrstva, ki pokrivajo iste teme, temu pa bo prilagojeno tudi delovanje državnih sekretarjev kabinetu.