Prvi opomin odpira vprašanje dvojnih meril v državnem zboru.

"Zelo pomembno je, da državni zbor pri presoji ravnanj poslancev glede na etični kodeks vzpostavi enaka merila za vse. Tudi to je etična zapoved," ustavni pravnik dr. Miro Cerar za Večer komentira teden, v katerem je kolegij predsednika DZ izrekel prvo sankcijo v tem parlamentarnem sklicu po šele šest let starem etičnem kodeksu za poslanke in poslance. Opomin – z objavo sankcije na spletnih straneh DZ – je dobil poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je na seji mandatno-volilne komisije DZ, ko je bila na dnevnem redu medtem izvoljena nova zagovornica načela enakosti Barbara Zupančič, izjavil, češ da se je dodatni denar tej instituciji dal "z vazelinom". Izjava je naletela na več javnih obsodb, zagovornik zadnjih deset let Miha Lobnik, tudi aktivist za pravice istospolnih, ki za zagovornika ne more več kandidirati, pa jo je razumel kot žaljivko, nanašajočo se na osebno okoliščino. Sledilo je javno opravičilo poslanca, češ da je govoril v afektu in da ni hotel zatirati ali poniževati katerekoli družbene skupine. Povedal je še, da je pripravljen sprejeti sankcije, ki jih za tako ravnanje določa etični kodeks poslancev, pristojni kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića pa mu je ekspresno izrekel sankcijo – na predlog podpredsednika državnega zbora, poslanca SDS Danijela Krivca. Z opominom so se strinjali vodje vseh poslanskih skupin, pri čemer so se pojavili tudi predlogi za raztegnitev kodeksa na čas, ko so poslanci zunaj državnega zbora, ker je politik to, kar je, 24 ur na dan. Opomin z javno objavo – k sankcioniranju poslanca je DZ pozval tudi Lobnik – je "cehovska" kazen za ugotovljene hujše kršitve etičnega kodeksa.

Ni vseeno, kako bo DZ ravnal naprej

Se je pa z upravičenim kaznovanjem Žavbija državni zbor tudi "zadolžil". Ni vseeno, kako bo postopal ob drugih prijavah. "Če je etični kodeks kršen z eno izjavo, celo z eno besedo, kar je seveda tudi pomembno, kako je šele etično sporno, če gre za dejanja, ki imajo hujše, kompleksnejše posledice," na načelni ravni poudarja dr. Cerar, ki je nekoč bil tudi svetovalec državnega zbora za ustavnopravna vprašanja.

Poslanec Resnice Boris Mijič

Foto: Jure Klobčar

Cerar govori načelno, po črki kodeksa, dajmo mi konkretno. V poslanskih klopeh kot Žavbi od 10. aprila sedi poslanec Stevanovićeve Resnice Boris Mijič. Če se strinjamo, da neporavnani računi Mijičevim delavcem datirajo v njegovo predpolitično življenje – in slejkoprej niso "samo" neetični –, se je sporni poslanec zapletel tudi z ravnanjem že pod streho DZ, če se potrdi zadnje razkritje, da je v njegovem življenjepisu lažni podatek o gradbeniški diplomi. Zakaj Mijiča ne obravnava kolegij predsednika DZ – in Resnice? Dvojna merila? Če je to to, ima državni zbor problem. Izobrazba res ni pogoj za poslanski stolček, dovolj je uradna polnoletnost. Navajanje lažne izobrazbe pa je odklon, ki ne bi smel biti spregledan, in vezano je na aktualni mandat, na funkcijo poslanca. Vemo: v eri slovenskega parlamentarizma se je odstopalo celo za neplačani sendvič čez cesto od državnega zbora. Prav iz vlade Mira Cerarja pa je sredi prejšnjega desetletja, spomladi 2015, neslavno, po celih petih dneh ministrovanja, odletela Klavdija Markež, danes Perger, ker je magistrsko nalogo prepisala. "Z ministrico sem opravil pogovor, in takoj, ko sva ugotovila, da je šlo za povsem nedopustno dejanje, je tudi sama ocenila, da je treba storiti potezo, in je ponudila odstop, kar je bila edina možnost v tem trenutku," je takrat poudaril zgroženi Cerar. Če zaključimo z Mijičem: za potencialno neetične izjave v državnem zboru bi ga bilo res težko vleči, ker po podatkih Parlametra v treh mesecih v parlamentarni dvorani ni rekel niti besede, pred dvorano pa je po tednih neodzivnosti prebral opravičilo v zvezi z neposlansko "kariero" gradbenega podjetnika. Vložil je eno poslansko vprašanje vladi – kako bo izboljšala pogoje za delovanje podjetij ... 

"Da etični kodeks ni le črka na papirju, je dobro in prav. Ni pa prav, da velja samo za tiste, ki so pripravljeni sprejeti odgovornost za svoje besede in dejanja," se je na kaznovanje poslanca Svobode odzvala prejšnja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je po parlamentarnih volitvah 2026 stranko Svoboda zapustila. "V prejšnjem mandatu zaradi blokade opozicije (torej današnje pozicije, op. p.) ni bilo mogoče izpeljati niti seje o kršitvah, kaj šele izreči kakšne sankcije o šovinističnih izjavah najbolj umazanih ust iz vrst SDS," tako Klakočar Zupančič. Znano je: v SDS so njene kolegije v prejšnjem mandatu začeli bojkotirati. "Obžalovanje neprimernih izjav kaže integriteto, skrivanje za njimi pa primitivnost," je Klakočar Zupančič komentirala zadnje pripetljaje v parlamentu. 

Da ne krši pravnega reda ...   

Zgodovina poskusov etičnega kodeksa je skoraj toliko dolga kot slovenski parlamentarizem. Etični kodeks je bil le sprejet junija 2020, ko je državni zbor vodil Igor Zorčič, danes direktor Službe Državne volilne komisije (DVK), ki med drugim pripravi vsakokratne parlamentarne volitve. Mijič je neresnične podatke o izobrazbi navedel že v kandidaturi, oddani DVK. Po izvolitvi za poslanca pa v življenjepisu za spletno strani DZ. 

O kršitvah poslanskega kodeksa odloča kolegij predsednika državnega zbora, zdaj je to predsednik Resnice Zoran Stevanović.

Foto: Robert Balen

Državni zbor je šele 2019 začel resneje delati v smeri kodeksa, pri čemer je skupina držav za boj proti korupciji Greco že leta 2012 ugotavljala, da se slovenski poslanci pomanjkljivo zavedajo pomembnosti etičnih vprašanj in ne prepoznavajo vrednosti etičnega kodeksa. Etični kodeks za poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije, kakor se mu uradno reče, je zbirka načel, po katerih (naj) ravnajo poslanke in poslanci pri opravljanju funkcije. Velja za vse poslance, nespoštovanje načel kodeksa je tako za poslanca kot za državni zbor nečastno, piše v prvem členu. Kodeks ne posega v položaj in pravice poslanca, ki jih določajo ustava, poslovnik DZ in zakoni. Izroči se mu po potrditvi mandata in se šteje, da je na ta način s kodeksom seznanjen. Delovati mora tako, da varuje ugled Republike Slovenije, ugled državnega zbora in ugled poslanske funkcije. Pričakuje se, da je lojalen "splošno priznanim moralnim načelom, svoji državi in pravni ureditvi. Ne krši pravnega reda in deluje v korist javnega interesa" ...  

Kršitve kodeksa, kot rečeno, obravnava kolegij predsednika državnega zbora na zaprti seji na predlog predsednika ali podpredsednikov DZ. Če kolegij ugotovi, da je bil poslanski etični kodeks kršen, izreče naslednje sankcije: opomin brez javne objave, če je šlo za manjšo kršitev, opomin z objavo na spletnih straneh DZ, če je šlo za hujšo kršitev (to je bil Žavbijev primer) ali pa opomin z objavo na spletnih straneh in z razglasitvijo kršitve na naslednji seji državnega zbora, če je poslanec hujšo kršitev ponavljal. Kolegij ugotovi kršitve in izreče sankcije, če se s tem strinja toliko vodij poslanskih skupin, da to pomeni dve tretjini vseh poslancev.