Prvi pogini divjadi zaradi bolezni modrikastega jezika

SLOVENIJA > Bolezen modrikastega jezika (BTV) je virusna bolezen, ki se prenaša s piki krvosesnih mušic iz rodu Culicoides in prizadene tako domače kot divje prežvekovalce. V Sloveniji so februarja potrdili serotip 4, julija pa serotip 8. Med dovzetne vrste sodijo mufloni, jelenjad, srnjad in druge vrste divjadi. Bolezen se ne prenaša neposredno med živalmi in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi, navajajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Čeprav poteka večina okužb pri divjadi brez kliničnih znakov, se lahko pri bolj dovzetnih vrstah, predvsem muflonih, jelenih in gamsih, pojavijo klinični znaki, kot so: povišana telesna temperatura, otekanje glave, vek in jezika, slinjenje in razjede v ustni votlini, težave pri gibanju, šepanje ... V nekaterih primerih so opazne tudi krvavitve na sluznicah, vnetje v ustni votlini in oteženo dihanje. V hujših primerih lahko pride do pogina zaradi odpovedi dihal ali srca, dodajajo na ministrstvu.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin glede na trenutno stanje, ko je BTV razširjena po vsej državi in lahko tudi pri divjadi prihaja do povečanega pogina, lovcem svetuje, da v primeru, ko v lovišču najdejo poginule prežvekovalce (srnjad, jelenjad, muflon, gams), preverijo, ali so prisotni znaki BTV. Če na smrčku, nosu, ustni in nosni sluznici ter jeziku opazijo spremembe, naj ta trupla na mestu najdbe ali bližnjem primernem mestu zakopljejo oziroma zasujejo s kamenjem in vejevjem tako, da je čimbolj onemogočen dostop mesojedim živalim. Izgube naj lovci vpišejo v aplikacijo Lisjak pod pogin in pod opombo navedejo “sum na BTV”. Ko lovci na območju svoje lovske družine prvič najdejo poginule živali z znaki, značilnimi za bolezen, o tem obvestijo pristojni območni urad UVHVVR oziroma naj pokličejo na 112.