Prvi referendum, ki zahteva vsaj petino vseh volivcev
Potem ko je ustavno sodišče potrdilo primernost datuma, bodo volilci 8. junija ali potrdili ali zavrnili spremembe glede dostopa v arhive, ki so zapisane v noveli zakona. Sporne so predvsem za stranko SDS, v kateri menijo, da arhive zapirajo. 23. referendum v samostojni Sloveniji bo prvi, ki ga opredeljuje nova referendumska zakonodaja. Prava kampanja se še ni razvnela.
LJUBLJANA > > Tako imenovani arhivski referendum bi moral biti že 4. maja, a je SDS kot njegova predlagateljica zahtevala ustavno presojo odloka, ki je določal ta datum. Menili so namreč, da nedelja po prvomajskih praznikih za to ni primerna in predlagali, naj referendum poteka 25. maja skupaj z evropskimi volitvami. Ustavno sodišče je 17. aprila odlok razglasilo za neustaven, parlamentu pa naložilo, naj za referendum določi nov datum, ki bo volilcem omogočil, da se glasovanja udeležijo v čim večjem številu.
Arhivski zakon je enkrat že padel na referendumu. To je bilo junija 2001. Referendum o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva so zahtevali poslanci SDS in SNS. Novelo je pripravila tedanja koalicija, ki je z njo želela odpraviti neustavno stanje po tedaj veljavnem zakonu. Slednji naj bi namreč med drugim omogočal razkritja podatkov, ki bi lahko ogrozili posameznike, ki so sodelovali pri zbiranju obveščevalnih podatkov v zvezi s tujino. Novela je bila na referendumu zavrnjena z 71 odstotki glasov volilcev. Udeležba je bila za slovenske razmere dokaj visoka (40-odstotna), kar je moč pripisati tudi dejstvu, da so volilci na ta dan glasovali tudi proti pokojninski reformi in proti preprečevanju dela na črno. Od osamosvojitve se je v Sloveniji sicer zvrstilo 22 referendumov. Prvič smo na ta način izražali voljo decembra 1996 na referendumu za volitve v državni zbor, nazadnje na referendumu o družinskem zakoniku.
Koalicija v parlamentu, ki je takrat imela večino, je 24. junija sprejela nov odlok, toda z datumom referenduma 8. junij. Po mnenju njenih poslancev namreč ne bi bilo primerno, da bi kampanji za referendum in evropske volitve potekali istočasno. SDS je vztrajala pri 25. maju in tudi ta odlok poslala v ustavno presojo. Tokrat so ustavni sodniki menili, da je predlagani dan, 8. junij, primeren čas.
SDS: arhivi se zapirajo
SDS je pobudo za referendum vložila zaradi pred tem sprejete novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, češ da ta arhive zapira. Zahtevo so podprli z več kot 46.000 podpisi državljanov.
V SDS s prvopodpisano Evo Irgl na čelu so prepričani, da novela arhive nekdanjih družbenopolitičnih organizacij tehnično zapira, pri čemer da je sporen predvsem proces anonimizacije. To pomeni, da bodo delavci arhiva preden bodo gradivo izročili zainteresiranemu, v njem prekrili občutljive osebne podatke. Nekateri raziskovalci opozarjajo zlasti na to, da bodo zaposleni s tem delom preobremenjeni, kar da bo precej upočasnilo pregledovanje arhivov. Nasprotniki novele še trdijo, da ta izenačuje nekdanje funkcionarje družbenopolitičnih organizacij z žrtvami. Mimogrede, zdaj veljavni zakon med drugim omogoča neomejen vpogled v članske mape nekdanjih funkcionarjev.
Občutljivi osebni podatki, ki jih navaja novela, so: zdravstveno stanje; spolno življenje; podatek, da je oseba žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke; podatek, da gre za storilca kaznivih dejanj in prekrškov (razen kaznivih dejanj in prekrškov oseb, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu); podatek o verskem prepričanju in podatek o etnični pripadnosti. Po zdajšnjem zakonu med občutljive osebne podatke dodatno sodita še podatek o političnem prepričanju ter podatek o članstvu v politični stranki in sindikatu, tega pa v spremenjenem zakonu ni.
Prekriti le občutljivi podatki
Del strokovne javnosti se je z ministrstvom za kulturo, ki je pripravilo novelo, strinjal v tem, da novela arhivov ne zapira, pač pa jih še bolj odpira. Prav anonimizacija bo po njihovem prepričanju omogočila, da bo javnosti dostopno tudi gradivo, ki je zdaj nedotakljivo. Pri tem omenjajo vpogled v osebni dosje žrtve SDV, ki je zdaj mogoč le, če oseba ni več živa in če je od njene smrti minilo več kot deset let. Po novem pa bo, kot je pojasnil direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar, vpogled mogoč v vse dosjeje (tudi še živih oseb), pri čemer pa bodo občutljivi osebni podatki prekriti.
Minister za kulturo Uroš Grilc je glede možnosti, da se bodo postopki vlekli, pojasnil, da bodo morali uslužbenci gradivo anonimizirati v dveh mesecih, sicer ga bodo morali po tem času neanonimiziranega izročiti prosilcu. V zvezi z očitki noveli, da izenačuje rablje in žrtve, je Cvelfar pojasnil, da je osebnih map političnih nekdanjih funkcionarjev, ki ne bodo več v celoti dostopne javnosti, zelo malo.
Ostra polemika med SDS in NSi
Po drugi strani predsednica arhivske komisije AndrejaValič Zver sicer priznava, da gre pri dostopu do arhivov vedno za vprašanje tehtanja med pravico do obveščenosti javnosti in varstvom osebnih podatkov, vendar daje prednost pravici javnosti do obveščenosti.
V kampanjo proti noveli sta se aktivno vključila na primer raziskovalca arhivov Roman Leljak in Igor Omerza, na stran njenih nasprotnikov se je postavil nekdanji ustavni sodnik in predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm. Zapletlo pa se je v opozicijskih vrstah. Poslanci SLS so glasovali proti noveli, niso pa ji nasprotovali v NSi. Med prvakoma strank SDS Janezom Janšo in NSi Ljudmilo Novak se je vnela celo dokaj ostra polemika. To, da NSi noveli ni nasprotovala, je Janša označil za sramoto stranke NSi. V slednji vztrajajo, da je novela dobra, saj da gradiv družbenopolitičnih organizacij ne zapira, pač pa le določa, da bodo občutljivi osebni podatki v teh gradivih zakriti. Novela je prestala tudi veto v državnem svetu.
Kakorkoli, skupina državljanov s prvopodpisano poslanko SDS Evo Irgl je potem zbrala potrebno število podpisov in kot rečeno, 8. junija nas čaka referendum. Do roka se je prijavilo osem organizatorjev referendumske kampanje: vladni urad za komuniciranje, parlamentarne stranke SDS, PS in SD, zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Krščanski socialisti Slovenije, društvo Davkoplačevalci se ne damo in Združenje v gibanju OPS - osveščeni prebivalci Slovenije.
Glasovati mora najmanj petina vseh volilcev
Za razliko od dosedanjih referendumov v samostojni Sloveniji bo tokratni potekal po novih pravilih. Poslanci so namreč maja lani z dvotretjinsko večino (ob le glasu proti) sprejeli ustavne spremembe referendumske ureditve.
Zakonodajni referendum po novem lahko zahteva samo 40.000 volilcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki. Na referendumu ni moč odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu za izvrševanje državnega proračuna. Prav tako so nedotakljivi zakoni o obrambi države, o varnosti ali odpravi posledic naravnih nesreč, o mednarodnih pogodbah in o človekovih pravicah. Zakon izven okvirov omenjenih bo poslej na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev od najmanj petine vseh volilcev. Prav na novo določena kvota volilcev najbolj skrbi SDS, ki se boji, da jih na volišča ne bo prišlo dovolj.
DAVORIN KORON
