Prvi signal tujini bo predlog za privatizacijo
Predvidoma v 14 dneh bo vlada v DZ poslala predlog za prodajo enega ali dveh večjih državnih podjetij, je včeraj napovedala premierka Alenka Bratušek. Razkrila je še, da je stanje v proračunu, ki ga je vlada podedovala od vlade Janeza Janše, daleč od dobrega.
LJUBLJANA> Predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj prvič, odkar opravlja funkcijo, sklicala tiskovno konferenco, ki jo je uvedla z ugotovitvijo, da se v treh tednih ne da popraviti vsega slabega, kar je bilo narejenega v preteklosti.
Na trg naj gre ena banka
Finančni minister Uroš Čufer bo kolegom v območju evra prioritete nove slovenske vlade predstavil maja, je včeraj v Dublinu povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Slovenija naj bi bila tako včeraj tema le na pogovorih ob robu zasedanja evroskupine. Čufer je imel zvečer v Dublinu poseben sestanek z najvišjimi predstavniki evroskupine, Evropske centralne banke, evropskega mehanizma za stabilnost ESM in Evropske komisije. Šef evroskupine je pred večernim sestankom zatrjeval, da je namen srečanja le spoznavanje. To je po njegovih besedah običajna praksa, ko dobi članica območja evra novega ministra.
V minulih dneh očitana ji komunikacijska okornost je dobila odmev pojasnilu, da o stvareh ni vajena govoriti, dokler so še v teku. “Delamo, in potem, ko bomo imeli kaj pokazati, bomo o tem govorili,” napoveduje Bratuškova, ki pa je včeraj vseeno napovedala nekaj bolj konkretnih ukrepov.
V trojici prioritet, kamor sodijo sanacija bančnega sistema, konsolidacija javnih financ in privatizacija, naj bi najprej prišla na vrsto slednja. Predvidoma v dveh tednih naj bi vlada v DZ poslala predlog za prodajo ene ali dveh večjih državnih družb. “Moja osebna želja je, da bi bila ena od družb banka,” pravi premierka, ki meni, da bi bil to dober signal za tuje trge. Medtem pa za novo klasifikacijo državnih naložb, kot to predvideva zakon o slovenskem državnem holdingu, potrebujejo več časa, “ker so interesi različni”.
Da je sanacija bank absolutna prioriteta sta se v začetku tedna strinjala s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barossom, vendar pa Bratuškova zastoj tega projekta pojasnjuje s tem, da je bilo oblikovanje slabe banke zelo slabo pripravljeno; ni bilo podatkov, koliko in katere vrste terjatev se bo prenašalo ter kako je z drugimi ukrepi, kot je garancijska shema. S tem se sedaj intenzivno ukvarjajo in ko bodo imeli natančne podatke, jih bodo predstavili, je napovedala.
Slaba dediščina
Vlada se je v četrtek seznanila s stanjem proračuna, in čeprav je na dokumentu oznaka interno, je premierka včeraj načela tudi to temo. “Staje, ki smo ga dobili od prejšnje vlade, je daleč od dobrega.” S številkami namerava seznaniti tudi poslance, ker meni, da je prav povedati, kakšne so bile razmere, ko so prevzeli delo. Bratuškova o številkah včeraj ni govorila, zadnji dostopnih podatki finančnega ministrstva pa kažejo, da je proračunski primanjkljaj do konca februarja znašal 487 milijonov evrov, kar je skoraj polovica načrtovanega za celo leto.
Verjetno se obeta tudi rebalans proračuna, ocenjuje. “Ko bodo vsi ukrepi na mizi, jih bom konkretno nanizala: na eni strani varčevanje in na drugi strani po vsej verjetnosti dvig kakšnega davka,” o možnostih za proračunsko izravnavo vidi Bratuškova.
JANA KREBELJ