Psihiatričnih bolnikov več, denarja za psihiatrijo pa manj

LJUBLJANA> Direktor Psihiatrične bolnišnice Ljubljana Bojan Zalar je na današnji novinarski konferenci opozoril, da se je število blažjih psihičnih motenj, kot so anksioznosti in depresije, od leta 2008 povečalo za 15 odstotkov, za osem odstotkov se je tudi povečalo število hospitalizacij psihiatričnih bolnikov.

Varčevalni ukrepi so najbolj udarili psihiatrijo

Nesprejemljivo pa se mu zdi, da se v financiranje psihiatrije bolj posega kot pa v druge dejavnosti. S splošnim dogovorom za letošnje leto se namreč cene zdravstvenih storitev linearno znižujejo za tri odstotke, za psihiatrično dejavnost pa še za 7,5 odstotka.

Vsi varčevalni ukrepi v zdravstvu od leta 2009 sicer enako bremenijo tudi psihiatrične bolnišnice. Od leta 2009 so se prihodki za psihiatrijo po besedah direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metoda Mezka že zmanjšali za pet odstotkov. Poleg tega je po Zalarjevih besedah psihiatrija v okviru sredstev terciarne dejavnosti v preteklih letih že izgubila med 15 in 18 odstotkov.

Na današnji novinarski konferenci so opozorili, da so svoje poslovanje že racionalizirali, kolikor je mogoče, manevrskega prostora za reze v materialne stroške pa ni veliko. V psihiatriji namreč porabijo 75 odstotkov denarja za plače zaposlenih, materialni stroški pa predstavljajo le četrtino prihodkov, kar je bistveno manj kot na primer pri kirurgiji.

Bojijo se odpuščanja

Zalar tako napoveduje, da bodo denar za naložbe “šla na nulo”. Direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Damijan Perne pa se boji, da bodo ob takih rezih morali začeti odpuščati iz poslovnih razlogov. “Sedaj je konec hujšanja. Ni več maščevja, vsak nadaljnji rez bo pomenil zmanjševanje mišične mase,” je ponazoril.

Po Pernetovih besedah so dobili navodilo, da najprej odpuščajo nemedicinski kader. “Zmanjšanje kadra ne sme vplivati na varnost hospitaliziranih bolnikov,” je zatrdil, a napoveduje, da se bodo zaradi krčenja administrativnega kadra podaljšale čakalne dobe, podaljšal se bo rok za izdajanje odpustnic itd.

Mezek meni, da je takšen dodatni rez posledica pozitivnega poslovanja psihiatričnih bolnišnic v preteklih letih. A Perne opozarja, da ti presežki niso bili veliki, pozitivno pa so poslovali le zato, ker so dosledno upoštevali navodila ministrstva za zdravje in so racionalizacijo poslovanja že izvedli.

Vsi presežki, ki so jih psihiatrične bolnišnice ustvarile v preteklih letih, bodo po Pernetovih besedah zadostovali le za eno plačo zaposlenim. Poleg tega opozarja, da so prihranki pri psihiatriji v primerjavi z denarjem v zdravstvu tako majhni, “kot da bi v družinskem proračunu varčevali tako, da se najmlajšemu sinu vzame prašiček”.

STA