Račun bo šel najprej na Furs, nato h kupcu

LJUBLJANA > Preden bo prodajalec izdal račun kupcu, ga bo moral po elektronski poti poslati na finančno upravo (Furs), kjer bo informacijski sistem zabeležil vse podatke z računa.

Strošek do 300 evrov

Postopek bo trajal le hip, sekundo ali dve, za to, da bi tekel nemoteno, pa bodo morali vsi pravni subjekti, ki poslujejo z gotovino, zagotoviti povezavo od svoje blagajne do Fursovega sistema.

Kazni za davčne prekrške so določene v velikem razponu odvisno od tega, ali gre za manjše ali zelo hude kršitve. Znašajo od nekaj sto evrov za odgovorne osebe do več deset tisoč za podjetnike ali podjetja. Najvišja zagrožena globa je 150.000 evrov za srednje ali velike družbe (in 20.000 evrov za odgovorne osebe), če je zaradi višine povzročene škode izjemno huda.

To bo zavezance za DDV stalo do 300 evrov, lahko pa stroškov sploh ne bo - odvisno od tega, kakšne računalniške programe za izdajanje računov uporabljajo sedaj, pojasnjuje državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. “Nismo se odločili za sistem, kot ga poznajo nekatere druge države, kjer se certificira programska oprema za izdajanje računov, ampak smo se odločili, da se računi lahko izdajajo na kateri koli programski opremi, ki omogoča sledenje kakršnim koli spremembam v izpisanih podatkih,” poudarja.

Po predlogu zakona, ki ga je včeraj potrdila vlada in ga poslala v sprejem v državni zbor, bi davčne blagajne postale obvezne 2. januarja 2016. V primerih, ko poslovni subjekti nimajo dostopa do interneta, bodo lahko račune izdajali s pomočjo vezane knjige računov, vendar jih bodo morali v roku treh dni prepisati še v računalniški sistem in naknadno poslati na Furs.

Izjem ne bo, napoveduje državna sekretarka: “Račune bodo morali potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune.” Iz sistema novih on-line davčnih blagajn bodo torej izvzeti na primer branjevci, ki na tržnicah prodajajo izključno svoje kmetijske pridelke in jim že zdaj ni treba izdajati računov. Prodaja brez računov in mimo davčnih blagajn bo lahko še naprej potekala tudi prek avtomatov.

Kupci in uporabniki storitve bodo morali po novem zakonu hraniti račune, dokler ne bodo zapustili trgovine ali lokala oziroma do poteka garancijske dobe, na zahtevo davčnega ali tržnega inšpektorja pa ga bodo morali tudi predložiti. Prekrški bodo kaznovani z globo v razponu od 40 do 400 evrov.

Za lažji prehod na nov sistem izmenjave podatkov s Fursom so si na ministrstvu zamislili prehodno obdobje do konca leta 2017. Davčni zavezanci bodo lahko do takrat račune pisali v vezane knjige, a jih bodo morali v elektronski obliki naknadno poslati na Furs najpozneje v desetih dneh. “Na ta način rešujemo problem velikih sistemov, kot je na primer Pošta Slovenije, ki mora zagotoviti elektronsko napravo vsakemu poštarju,” pojasnjuje Vraničarjeva.

Država si od davčnih blagajn obeta od 50 do sto milijonov evrov letnih prihodkov iz naslova bolj učinkovitega pobiranja DDV.

Vnovič stroški za gospodarstvo

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) podpirajo uvedbo davčnih blagajn: “Davčne blagajne po izkušnjah iz tujine zagotovo zagotavljajo večjo davčno disciplino, kar je korektno do vseh davkoplačevalcev.” A hkrati na GZS zahtevajo tudi ukrepe za znižanje davčnih bremen. Bilo bi korektno, če bi država, ki je od podjetnikov v preteklosti že zahtevala nadgradnjo blagajn, vsaj tokrat povrnila del stroškov za vnovično nadgradnjo računalniških sistemov, menijo na GZS. Tudi sicer si želijo, da ta vladni projekt ne bi bil le nov način polnjenja proračuna, pač pa bi država s prihodki od DDV izboljševala poslovno okolje.

Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da vlada gospodarstvu nalaga nove stroške. Programsko opremo so morali nadgraditi že sredi leta 2013, zdaj jo bodo morali spet in to kljub zavezi, ki jo je vlada dala v socialnem sporazumu, da gospodarstva ne bo dodatno obremenila. “Davčnih blagajn ne bodo uporabljali šušmarji, tako da država s tem ukrepom ponovno kaznuje legalne obrtnike in podjetnike, ki plačujejo davke in prispevke,” je o nepotrebnosti on-line davčnih blagajn prepričan Branko Meh, predsednik OZS.

Vladni predlog ne predvideva posebnih olajšav ali subvencij za nakup on-line davčnih blagajn. Prodajalci blaga in storitev bodo lahko stroške uveljavljali pri znižanju svoje davčne osnove. Na to opremo bodo lahko obračunali petletno amortizacijo in uveljavljali davčno olajšavo za investicijska vlaganja.

JANA KREBELJ