Računsko sodišče predlaga razrešitev Križaniča - Pahor od ministra zahteva pojasnila
Računsko sodišče je pozvalo premierja Boruta Pahorja, naj začne s postopkom razrešitve ministra za finance Franca Križaniča. Sodišče je namreč v danes objavljenem porevizijskem poročilu o popravljalnih ukrepih na podlagi revizije prodaje deleža v Splošni plovbi navedlo, da je finančno ministrstvo hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja.
LJUBLJANA> Premier Pahor mora na poziv sodišča odgovoriti v 15 dneh.
Kot v danes objavljenem porevizijskem poročilu navaja računsko sodišče, ministrstvo za finance v odzivnem poročilu ni izkazalo zadovoljivega ukrepa za odpravo v reviziji ugotovljene nesmotrnosti pri prodaji deleža Slovenske odškodninske družbe (Sod) in Kapitalske družbe (Kad) v Splošni plovbi.
Zakon o računskem sodišču določa, da računsko sodišče v primeru ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja izda tudi poziv za razrešitev odgovorne osebe.
Ministrstvo za finance je z vsem tem "hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja," so zato zapisali v računskem sodišču.
Kot je pojasnil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, so se za tako oznako odločili predvsem na podlagi dejstva, da gre za ponavljajoče nesmotrnosti, saj je računsko sodišče že v več primerih ministrstvo za finance opozorilo ali od njega zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov glede urejenosti sistema računovodskega evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države in občin.
Premier Borur Pahor je Križaniču danes poslal dopis, v katerem ga poziva, da mu do 19. januarja (upoštevaje ministrovo dvodnevno odsotnost zaradi udeležbe na ECOFIN-u v Bruslju) pripravi temeljito pojasnilo, kdaj, kako hitro in na kakšen način je pristopili k pripravi popravljalnih ukrepov, ki jih je zahtevalo Računsko sodišče. Zanima ga tudi minitrov pogled oziroma pojasnilo k dejstvu, da za Računsko sodišče predlagani popravljalni ukrepi niso bili zadovoljivi oziroma pravočasni.
Ker tega ni storilo in je ohranilo nejasno ureditev in neenotno evidentiranje poslov za račun države in občin, se ohranja nepreglednost javnih financ in nerealno izkazovanje dejanske zadolženosti držav in občin, neustrezno izkazovanje prihodkov in odhodkov državnega in občinskih proračunov, neustrezno izkazovanje sredstev in obveznosti izvajalcev agentskih poslov za državo in možnost neustreznega obračuna davka na dodano vrednost.
Neskladje z zakonom o javnih financah
V konkretnem obravnavanem primeru je računsko sodišče avgusta lani pojasnilo, da je v reviziji smotrnosti poslovanja pri neodplačnem prenosu, nakupu in prodaji kapitalske naložbe v portoroški Splošni plovbi med 1. januarjem 2005 in 31. decembrom 2008 ugotovilo, da vlada, ministrstvo za finance, Sod in Kad v tem procesu niso ravnali učinkovito.
Ker sta se takratna vlada in ministrstvo za finance v letu 2006 odločila, da se državni delež v Splošni plovbi za izvajanje poslov za račun države prenese v last Sodu kot izvajalcu agentskega posla je Sod nato pri prodaji tega premoženja nemškemu ladjarju Petru Döhleju ravnal v neskladju z zakonom o javnih financah, premoženje skupaj s Kadom prodajal na nepregleden in neučinkovit način, razliko med knjigovodsko vrednostjo naložbe in doseženo prodajno ceno pa si je prisvojil kot svoj dobiček v višini 29,7 milijona evrov, čeprav bi mu lahko pripadala zgolj provizija za izvedbo agentskega posla. Ta sredstva bi moral zabeležiti kot zmanjšanje svojih terjatev do države.
Natančno opredeliti razmerja med državo in Sodom
Računsko sodišče je na podlagi tega primera od ministrstva za finance zahtevalo dva pripravljalna ukrepa, eden pa se je nanašal na vlado kot celoto.
Od ministrstva za finance je zahtevalo, da pripravi dopolnitev zakona o slovenskem odškodninskem skladu in z njo natančno opredeli razmerja med državo in Sodom, iz katerih bo jasno razvidno, da Sod pri izvajanju tega zakona posluje v imenu in za račun države in da se premoženje države za izvajanje določil zakona Sodu ne prenese v last, temveč v upravljanje. Vlada bi morala nato te spremembe sprejeti in jih poslati v obravnavo v DZ.
Ministrstvo za finance je po ugotovitvah sodišča predlog sprememb res pripravilo, poleg tega pa je pripravilo tudi predlog novele zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. V njih je ustrezno določilo razmerja med državo in Sodom ter prenos premoženja na Sod ustrezno upoštevalo kot zmanjšanje terjatev Soda do države, vendar pa je premoženje ohranilo v lasti družbe, kar ji omogoča njegovo odprodajo.
Ne gre zgolj za Splošno plovbo
Pri tem po pojasnilih vrhovnega državnega revizorja Sama Jereba ne gre zgolj za Splošno plovbo, temveč na primer tudi za naložbe v Telekom Slovenije, Palomo in Adrio Airways. Poleg tega je ministrstvo v predlogih določilo, da Sod in država medsebojna razmerja uredita s pogajanjem v pogodbi, medtem ko bi moralo po mnenju sodišča biti to urejeno z zakonom, saj ta ureja poslovanje Soda.
Računsko sodišče je ta popravljalni ukrep ocenilo kot delno zadovoljiv, saj je premoženje, ki je bilo preneseno na Sod, ostalo v njegovi lasti. Ker je take spremembe zakonov nato potrdila tudi vlada, je sodišče kot delno zadovoljiv označilo tudi vladni popravljalni ukrep in vladi izdalo sklep o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja.
Kot drugi popravljalni ukrep pa je sodišče od ministrstva zahtevalo izdajo začasnega navodila o načinu računovodskega evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države v letu 2010 v državnem proračunu, na Sodu in pri drugih pravnih osebah, ki izvajajo posle za njen račun in bi morale te posle izkazovati zunaj bilanc.
Obenem bi moralo pripraviti tudi jasen načrt aktivnosti za prenos vsebine tega navodila v splošne predpise oziroma v zakon o javnih financah in zakon o računovodstvu, ki sta v pristojnosti ministrstva.
Ministrstvo tega ni storilo, temveč je v začasnem navodilu in načrtu aktivnosti od resornih ministrstev zahtevalo, da preverijo ustreznost pravnih podlag, ki opredeljujejo posle za tuj račun (gre za vsaj sedem zakonov). Poleg tega je od pristojnih ministrov zahtevalo, da pripravijo nov predpis, če ustreznih podlag ni, in nato na podlagi spremenjenih zakonov uredijo način finančnega poslovanja v finančnih načrtih in pogodbah.
Nezadovoljiv ukrep
Računsko sodišče je ta ukrep označilo kot nezadovoljiv, saj je ministrstvo le preložilo breme urejanja teh vprašanj na druga ministrstva, ob tem pa ni pripravilo splošnega sistemskega predpisa za evidentiranje poslov za račun države in občin. Področni oziroma posebni predpisi tega namreč po mnenju sodišča ne morejo storiti.
Na težave zaradi neustreznega evidentiranja teh poslov je računsko sodišče opozarjalo že v reviziji javnega dolga in izvajanja ter financiranja nacionalnega programa izgradnje avtocest oziroma v razmerjih med Darsom in državo, v reviziji izvrševanja proračuna za 2009 v zvezi s posli SID banke, reviziji Soda v zvezi z vračanjem vlaganj v telekomunikacijsko omrežje ter v primeru gradnje vodne in državne infrastrukture pri gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi.
Ministrstvo za finance kljub vsem tem opozorilom ni zagotovilo ustreznega računovodskega evidentiranja poslov za račun države in občin in ohranilo nepreglednost javnih financ ter stanja javnega dolga in primanjkljaja.
Urediti zadeve kljub morebitnemu poslabšanju bonitetne ocene
To je treba po prepričanju Šoltesa in Jereba v vsakem primeru urediti, in to ne glede na to, da bi to utegnilo imeti za posledico poslabšanje bonitetne ocene Slovenije in vseh posledic, ki jih to prinaša. Boniteto si država po Šoltesovih besedah zagotavlja z ukrepi za javnofinančno konsolidacijo, ne pa s takim računovodstvom, ki ne prikazuje celotne slike zadolženosti.
Šele ko bo evidentiranje jasno določeno, bo namreč postalo jasno, kakšen je dejanski obseg dolga, zato je o neposredni škodi težko govoriti. Samo ministrstvo za finance je sicer v primeru Soda ocenilo, da bi bili v prihodnjih treh letih ob spremenjenem evidentiranju odhodki proračuna višji za 48 milijonov, obveznosti pa za 150 milijonov evrov. V primeru Darsa so te obveznosti še veliko višje in segajo v milijarde evrov.
STA