Radio Študent v ustavno izpodbijanje zavrnitve razpisa referenduma

Slovenija
, posodobljeno:

Na Radiu Študent so se po sredinem sklepu državnega zbora, da zavrne razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, odločili za ustavno izpodbijanje tega sklepa, je danes povedala odgovorna urednica radia Martina Dervarič. O vsebini pritožbe za zdaj ni želela govoriti, je pa spomnila, da imajo čas za njeno vložitev do srede.

Radio Študent se je odločil za ustavno izpodbijanje zavrnitve 
razpisa referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi.
Radio Študent se je odločil za ustavno izpodbijanje zavrnitve razpisa referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi.STA

LJUBLJANA > Predstavniki Radia študent so se danes sestali s predstavniki urada varuha za človekove pravice. Obe strani sta pojasnili le, da je šlo za neformalen sestanek. Vprašanje, čemu je bil namenjen in kaj je prinesel, tako za zdaj ostaja brez odgovora.

DZ je v sredo na izredni seji ugotovil, da razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki bi omogočila dodelitev dodatnih pooblastil vojski, ni dopusten. S tem je ustavil zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ki se je začelo v ponedeljek.

Poslanci so referendum prepoznali kot nedopusten, saj zadnje ustavne spremembe referendumske ureditve ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Vprašanje, ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi sodi v to določbo, sicer ni dobilo enoznačnega odgovora.

Zavrnitev razpisa referenduma so podprli v vseh poslanskih skupinah z izjemo ZL.

Potem ko je DZ kmalu po začetku drugega begunskega vala sprejel dopolnitev zakona, so predstavniki Radia Študent v DZ vložili več kot 3000 podpisov državljanov za začetek zbiranja podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Predsednik DZ Milan Brglez je nato določil, da se bodo podpisi zbirali med 2. novembrom in 6. decembrom.

Pobudniki referenduma menijo, da dopolnitve zakona niso potrebne, saj da že veljavni zakon o obrambi omogoča, da je Slovenska vojska v izjemnih primerih na meji prisotna. Menijo tudi, da se z dopolnjenim zakonom uvaja militarizacija, saj se omogoča dodatne zlorabe.

Z dopolnjevanjem zakona se tudi straši prebivalstvo, begunski val pa je humanitarna in ne varnostna kriza, poudarjajo na Radiu Študent.

STA