Rado Bohinc brez zadostne podpore za mesto ustavnega sodnika

LJUBLJANA> Kandidat bi za svojo izvolitev potreboval glasove večine vseh poslancev, torej najmanj 46. Čeprav so mu pred glasovanjem podporo napovedovali v koalicijskih poslanskih skupinah, kar bi moralo zadoščati za izvolitev, pa so na tajnem glasovanju za potrditev zmanjkali trije poslanski glasovi.

Rada Bohinca je na mesto ustavnega sodnika predlagal predsednik republike Danilo Türk, zanj pa se je odločil po posvetu s poslanskimi skupinami. Predsednik republike je izbiral med štirimi kandidati: poleg Bohinca so se na prosto mesto ustavnega sodnika prijavili še nekdanji generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič, višji sodnik Damjan Gantar in Marko Novak z Evropske pravne fakultete v Novi Gorici.

Kot je danes pojasnil Uroš Krek iz urada predsednika republike, se je Türk za Bohinca odločil na podlagi izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev kot tudi strokovnih referenc. Po Krekovih besedah ima Bohinc bogate akademske izkušnje, opravljal pa je tudi različne menedžerske in politične funkcije. Predsednik Türk tako na podlagi Bohinčevih strokovnih kvalitet in profesionalnih referenc ocenjuje, da bi kandidat pomembno prispeval k delu ustavnega sodišča.

SDS, SNS: Bohinc izdajal odločbe brez pravne podlage

Türkov predlog je v državnem zboru naletel na različne odzive. Medtem ko so podporo Bohinčevi kandidaturi napovedovali v koaliciji, pa je naletela na ostro nasprotovanje opozicije, predvsem SDS in SNS. Očitali so mu namreč, da je opravljal pomembne politične funkcije v času nekdanje Jugoslavije, ko je bil minister za notranje zadeve, pa je izbrisanim izdajal odločbe brez pravne podlage.

Bohinc nasprotoval tudi osamosvojitvi Slovenije?

Tudi v razpravi pred današnjim glasovanjem so v SDS in SNS znova opozarjali na Bohinčevo neprimernost za mesto ustavnega sodnika. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko (SDS) je ponovno spomnil na funkcije, ki jih je imel Bohinc v nekdanji SFRJ, očital pa mu je tudi, da je nasprotoval osamosvojitvi Slovenije.

V SDS tudi menijo, da je Bohinc kot notranji minister brez pravne podlage izdajal odločbe izbrisanim. Da je Bohinc nasprotoval samostojnosti Slovenije, je prepričan tudi Zmago Jelinčič (SNS), ki opozarja tudi na “mahinacije” na primorski univerzi.

Potrč: Opozicija se poslužuje enostranskih kriterijev

Na takšne očitke je odgovoril Miran Potrč, ki meni, da Bohincu neizpolnjevanja pogoja pravnega strokovnjaka nihče ne more očitati, zato pa mu poskušajo očitati njegovo politično aktivnost, ki je Bohinc ni nikoli skrival. Po njegovi oceni se opozicija poslužuje enostranskih, krivičnih in nesprejemljivih kriterijev za politično oceno. Dokler ustava ne zahteva prepovedi prehodnega političnega delovanja, bi bila njegova neizvolitev zgolj zaradi političnega delovanja ustavno sporna, “sploh če velja le za ene kandidate”, še ocenjuje Potrč.

Bohinc takega izida ni pričakoval

Radu Bohincu je “žal, da je politična razklanost državnega zbora tolikšna, da je prišlo do take odločitve”. Prav tako obžaluje, da “se je nasedlo nekaterim neresnicam”. Takega izida ni pričakoval, saj so mu številni napovedali podporo; “očitno tudi tisti, ki mi je niso dali”, je novinarjem dejal v državnem zboru.

Zavrnil vse očitke

Kot pravi, nikdar ni sodeloval v kakšni aktivnosti proti osamosvojitvi Slovenije. Socialdemokratska unija je bila stranka, ki je zagovarjala osamosvojitev Slovenije in ni nasprotovala plebiscitu. Zavrnil je očitke o neizvrševanju odločbe ustavnega sodišča glede izbrisanih. Ta problem je, pravi, poskušal rešiti tako, da bi zakon o izbrisanih ustvaril dodatno pravno podlago za izdajo odločb.

Zavrnil je tudi trditve glede interpelacije zoper njega v času, ko je bil minister za notranje zadeve. Pri tem se je po njegovem mnenju skušalo “spraviti na dan veliko neresnic, ki so obremenjevale njegovo politično preteklost”. Bohinc je še zagotovil, da ne bo vnovič kandidiral za ustavnega sodnika.

STA