Raje tvitajo, kot da bi se smejali s plakatov
Le še slaba dva tedna sta do volitev, plakatov, s katerimi so običajno v predvolilni tekmi kandidati nagovarjali svoje volilce, pa je - vsaj na Primorskem - le za vzorec. Letošnja predvolilna tekma je po oceni oglaševalskih strokovnjakov vizualno nadvse nezanimiva. Povsem druga zgodba pa se dogaja na spletu; družabna omrežja, zlasti facebook in twitter, so postala priljubljen poligon za merjenje političnih moči.
SLOVENIJA>“Plakatov letos skorajda ni videti, pred leti jih je bilo v času pred volitvami bistveno več,” pravi Vojko Tominc iz Kopra, eden vodilnih primorskih grafičnih oblikovalcev. “Z estetskega vidika ... Še tisto, kar je, ni bog ve kaj, razen morda plakati od Jankovića. Dizajnersko so dobro narejeni, a kaj, ko se mi sama ideja ne zdi najboljša, saj plakat ne sporoča tistega, kar bi moral.” Tominc ocenjuje, da bi bilo veliko bolje, če bi se stranke bolj ukvarjale z vsebino, manj pa s fotografijami kandidatov. “Da bi torej na plakate raje dale nekaj osnovnih točk njihovega programa kot pa obraze, ki ne povedo nič,” je oster Tominc.
Po analizah družbe za spremljanje in analizo medijev Kliping e bilo v drugem tednu kampanje, in sicer od 8. do 14. novembra, največ spletnega medijskega prostora namenjenega SDS, med politiki pa je bil največkrat omenjen Gregor Virant, in sicer zaradi zgodbe o nadomestilih za čas brezposelnosti.
Večina na splet
“Žal ne morem reči, da bi me kaj od videnega zares pritegnilo,” pravi Ranko Novak, eden vodilnih in najuspešnejših oblikovalcev plakata na Slovenskem. Nekoliko boljši od ostalih se tudi njemu zdijo Jankovićevi plakati. “Ker njegova kampanja ne operira z običajnimi, standardnimi obrazi, ampak ima slogan, ki je izrazito pozitiven - Pozitivna Slovenija; poleg tega je tudi vizualno zelo kultiviran,” svojo strokovno oceno pojasnjuje Novak, ki je sicer javno podprl prav Jankovića pri njegovi kandidaturi.
Da tokrat na volilce (še) ne “preži” toliko volilnih plakatov kot ob zadnjih parlamentarnih volitvah, Novak pripisuje temu, da se je večina strank očitno preusmerila na splet. “Bistveno večji poudarek je na spletnih medijih kot na vizualizacijah v javnem prostoru.” Novak opozarja, da spletno oglaševanje pritegne zlasti mlajšo generacijo. “Če pa volilno telo sestavljajo starejši državljani, jih stranke pač ne bodo nagovarjale prek twitterja,” je prepričan.
Manj denarja, manj idej
Tudi oče slovenskega oglaševanja Jure Apih ni med letošnjo volilno kampanjo za zdaj opazil še nič takega, kar bi pritegnilo njegovo pozornost. “Kampanja je bistveno bolj skromna, saj imajo stranke manj denarja in tudi bistveno manj idej. Zdi se, da so razlike bolj med osebnostmi, ki nastopajo, kot pa med programi,” razmišlja Apih, ki pričakuje, da se bo plakatni boj razvnel bolj proti koncu kampanje. “Sicer pa plakati sami po sebi nimajo ne vem kakšne moči. Njihovo sporočilo je močno le takrat, kadar se dobro vklopijo v siceršnjo predstavitev kandidata, kadar jo potrdijo ali nadgradijo oziroma ji dajo pečat,” pojasnjuje Apih.
Glede na to, da gre za prve predčasne volitve v samostojni Sloveniji, bi Apih pričakoval bolj “vročo” kampanjo, ne pa tako “relativno mrtve”. “Najbrž vsi stavijo na zadnji teden. Verjetno bodo tik pred zdajci dali tisti maksimum od sebe,” meni Apih, ki za to vidi dva razloga: prvi je v pomanjkanju denarja, drugi pa je taktične narave, da nasprotnik ne bo imel časa odgovoriti. “Volilna kampanja niso samo plakati; to so vse aktivnosti, vidne in nevidne, ki se zgodijo, bodisi na soočenjih, v člankih, bodisi v informacijah, ki jih nekdo lansira v javnost ... V preteklosti se je že večkrat zgodilo, da je prav v zadnjih dneh volilne kampanje v javnost pricurljala informacija, ki je nekega kandidata povsem diskreditirala.”
Je k (trenutno še) nezanimivi kampanji prispevalo tudi to, da se je veliko strank preusmerilo na internetno oglaševanje? “To je lahko nevarna teza, saj pomemben del populacije pač ne sledi predvolilnemu dogajanju na spletu. Tudi sicer je internetna komunikacija praviloma okužena s sovražnim govorom; ljudje se v komentarjih lahko skrijejo za psevdonime in si privoščijo zelo nizkotne pripombe,” opozarja Apih.
Dejstvo je, da se je volilna kampanja letos močno aktivirala prav na spletu, opozarja Tina Cipot Mal, vodja spletnega monitoringa in svetovalka za komuniciranje pri družbi za spremljanje in analizo medijev Kliping. “Če je bil facebook aktualen že na prejšnjih volitvah, je hit letošnjih volitev zagotovo twitter, ki je izredno demokratičen informacijski kanal, poleg tega pa omogoča zelo hitro komunikacijo,” pojasnjuje Cipot Malova. Twitter ima resda pri nas le nekaj več kot 13.000 uporabnikov, njegova prednost pa je v tem, da je izjemno stičišče zelo različnih ljudi, še pravi.
“A tisti, ki so twitter odkrili šele pred kratkim, so precej na slabšem, saj nimajo zgrajene svoje baze sledilcev,” opozarja. Med strankami, ki so precej aktivne na twitterju, izstopajo LDS - njegova predsednica Katarina Kresal je bila dejansko ena od prvih, ki se je prek twitterja približala volilcem -, SDS, Zares, SD in SLS. Kot pravi Tina Cipot Mal, ima predsednik SLS Radovan Žerjav zelo močen profil za komuniciranje in je kot avtor zelo aktiven.
Prejšnji teden SDS in Virant
V družbi Kliping vsak teden analizirajo, kako pogosto so bile posamezne stranke oziroma njihovi predsedniki omenjeni v spletnih medijih. Ta pojavnost je, kot pojasnjuje Cipot Malova, odvisna tudi od lastne aktivnosti na spletu. “Po drugem tednu kampanje, in sicer od 8. do 14. novembra, je bilo največ spletnega medijskega prostora namenjenega SDS, med politiki pa je bil največkrat omenjen Gregor Virant, in sicer zaradi zgodbe o nadomestilih za čas brezposelnosti,” razlaga Cipot Malova. “Zmagovalec” tretjega tedna bi - glede na novo afero, ki se je pojavila v medijih - utegnil postati Zoran Janković, predvideva Cipot Malova.
In katere teme prevladujejo med uporabniki twitterja? “Uporabniki se najbolj odzivajo na televizijska soočenja, na afere, na načine nastopanja kandidatov na soočenjih, še najmanj pa komentirajo programe strank,” pojasnjuje.
PETRA VIDRIH
