Razdrih mediator v postopku poravnave s šestimi izbrisanimi

LJUBLJANA> Prav tako je vlada sprejela mnenje glede ustavne pobude Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev.

S tem je vlada uresničila sklep s seje konec februarja, ko je določila postopek in pravila pogajanj v okviru postopka prijateljske poravnave s predstavniki šestih izbrisanih, so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje po današnji seji vlade.

Evropsko sodišče je 26. junija lani v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji šestim posameznikom med drugim dosodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jim je bila septembra lani tudi izplačana. Istočasno je vladi naložilo, da se mora z omenjenimi šestimi dogovoriti za izplačilo odškodnine za premoženjsko škodo. Vlada je sklenila, da bo to storila z mediacijo.

Optimistični glede izbora

Andrej Razdrih je odvetnik v Ljubljani, v Odvetniško zbornico je vpisan od leta 1981. Od leta 2003 je mediator pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in pri Slovenskem zavarovalniškem združenju. Kot mediator je že sodeloval v postopkih mediacije, v katerih je kot stranka nastopala Slovenija.

“Še posebno pozornost posveča etičnemu ravnanju mediatorjev. Njegove osebnostne kakovosti ter strokovni angažma (izobrazba in strokovne izkušnje) zbujajo zaupanje in spoštovanje ter kažejo na verjetnost uspeha mediacije,” je v utemeljitvi izbora mediatorja zapisala vlada.

Vlada je danes tudi sprejela mnenje o pobudi Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev in drugih pobudnikov za oceno ustavnosti zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji in posledično celotnega pravnega reda Slovenije. Omenjeni zakon in celotni pravni redi po mnenju pobudnikov v primeru izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva ne omogoča odprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so rezultat izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

Pravna praznina ali ustrezen zakon?

Pobudniki navajajo, da v Sloveniji obstaja pravna praznina, ker veljavna zakonodaja izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva ne omogoča odprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so rezultat izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ter povračila materialne in nematerialne škode oziroma pravičnega zadoščenja.

Vlada pa meni, da zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji ni v neskladju z ustavo, kar je že ugotovilo ustavno sodišče v odločbi z 10. junija 2010. V odločbi se je sodišče opredelilo tudi do vprašanja urejanja odškodnin v omenjenem zakonu. Ocenilo je, da zakon ni protiustaven, zato ker ne ureja vprašanja odškodnin in da lahko zakonodajalec vprašanja, povezana z odškodninami, kadar koli posebej uredi.

Omenjeni zakon ureja pravni status oseb, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Že z zadnjo novelo omenjenega zakona pa so bile odpravljene vse kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, ki so bile povezane z urejanjem pravnega statusa v Sloveniji, in odpravljene vse ugotovljene protiustavnosti, so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje po današnji seji vlade.

Januarska odločba

Glede očitka o protiustavnosti celotnega slovenskega pravnega reda pa vlada ugotavlja, da sta dosedanja ustavno sodna presoja ustavnega sodišča in ustaljena sodna praksa sodišč s splošno pristojnostjo, zlasti vrhovnega sodišča, izhajali iz stališča, da za urejanje odškodnin izbrisanim zadostujejo splošna pravila civilnega prava, kar vključuje tudi pravila glede zastaranja odškodninskih terjatev.

Vendar pa se sodna praksa sodišč s splošno pristojnostjo ter nadaljnja ustavno sodna presoja ustavnega sodišča še nista (mogli) opredeliti do vprašanja, ali ima odločba ustavnega sodišča z dne 10. januarja letos, ki obravnava odškodninsko odgovornost države, morda kakšen učinek tudi na urejanje povračila škode za izbrisane, navajajo v Ukomu. Mnenje je vlada posredovala DZ.

STA