Razkrit obraz kot teren za množični nadzor? Kaj prinaša predlog novele o razkritju obraza.

SLOVENIJA • Vladni predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru predvideva obvezno razkritje obraza na javnih krajih do mere, da so obrazne poteze prepoznavne. S spremembami želijo policiji olajšati prepoznavanje oseb in preverjanje identitete, za kršitve pa predvidevajo globe od 100 do 200 evrov. Predlog ob tem odpira tudi vprašanja varstva zasebnosti in možnosti uporabe tehnologij za biometrično prepoznavanje posameznikov.

Kot so zapisali predlagatelji, se ureditev nanaša na učinek zakritja obraza, ne na določeno vrsto oblačila, verski simbol ali osebno okoliščino posameznika. Veljala naj bi enako za vse. Izjeme so predvidene v primerih, ko je zakritje obraza potrebno zaradi zdravstvenih ali poklicnih razlogov, športne dejavnosti oziroma umetniške, kulturne ali tradicionalne prireditve. Verskega razloga med izjemami ni.

Predlagatelji pojasnjujejo, da želijo določiti jasno pravilo, po katerem mora oseba na javnem kraju obraz razkriti v tolikšni meri, da so njene obrazne poteze prepoznavne. To naj bi omogočalo lažjo vizualno prepoznavo in po potrebi preverjanje identitete ter olajšalo delo policije in drugih pristojnih organov.

V zavodu Državljan D pa opozarjajo na širše posledice takšne ureditve. Direktorica zavoda Barbara Kvas meni, da zakonodajalec pred sprejemanjem zasebnostno invazivne zakonodaje ni pripravil ustreznih analiz in ocen tveganj. “Z zakonsko prisilo, da morajo biti obrazne poteze v javnosti ves čas prepoznavne, država posega na področje posameznikove zasebnosti in pripravlja teren za lažje in učinkovitejše delovanje sistemov za avtomatizirano prepoznavanje obrazov ter nenadzorovano zbiranje biometričnih podatkov,” opozarja.

Barbara Kvas, direktorica zavoda Državljan D

Foto: Linkedin

Po njenem mnenju bi lahko obvezno razkritje obraza olajšalo množični nadzor prek že obstoječih javnih in zasebnih videonadzornih sistemov. Opozarja tudi na možnost povezovanja posnetkov z državnimi biometričnimi registri in komercialnimi bazami podatkov, kar bi lahko vodilo v avtomatizirano spremljanje gibanja posameznikov.

“Namesto ciljnega preiskovanja osumljencev država tako vzpostavlja okolje, v katerem vsak posameznik na javnem kraju postane potencialni tarčni objekt, katerega gibanje je mogoče avtomatizirano beležiti in naknadno analizirati,” meni Kvas. Po oceni zavoda takšna ureditev ne prinaša dokazane koristi za javno varnost, temveč povečuje možnosti množičnega nadzora in posega v pravico do zasebnosti ter informacijske samoodločbe.