Razkritje ne pomeni nove prakse

Slovenija
, posodobljeno:

Iz vrhovnega državnega tožilstva so včeraj na pravosodno ministrstvo poslali odgovor o pravnih in dejanskih okoliščinah glede objave kazenskih ovadb zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Kot pojasnjujejo, odločitev v eni zadevi ne pomeni uvajanja nove in ustaljene prakse.

Generalni državni tožilec Drago Šketa očitno ni naklonjen 
temu, da bi razkrivanje ovadb postalo nova praksa.
Generalni državni tožilec Drago Šketa očitno ni naklonjen temu, da bi razkrivanje ovadb postalo nova praksa.STA

LJUBLJANA > Generalni državni tožilec Drago Šketa z zadevo ni bil seznanjen, so pojasnili na vrhovnem tožilstvu. Zahtevo po kopijah več kazenskih ovadb, ki jih je proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću vložil nacionalni preiskovalni urad, je tožilstvo najprej zavrnilo, v drugem koraku postopka pa je tožilka specializiranega tožilstva Blanka Žgajnar dovolila posredovanje dokumentov, ker da to ne bo vplivalo na postopek. Končno odločitev sicer sprejme uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja.

Razkritje ovadb je v slovenski javnosti močno odmevalo, saj ne gre za običajno prakso. Ovadbe so namreč del predkazenskega postopka, ki je tajen. pojavila so se vprašanja, ali se bodo zdaj v javnosti pojavili tudi dokumenti o vseh ostalih postopkih, ki jih vodijo na tožilstvu. Kot zatrjujejo na vrhovnem tožilstvu, se to ne bo zgodilo. “Glede informacij javnega značaja si bomo prizadevali, da bi bila praksa v predkazenskih in kazenskih postopkih v zadevah, ki niso odprte za javnost, po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja čim bolj restriktivna,” pojasnjujejo.

Ob tem dodajajo, da se zavzemajo za to, da posredovanje informacij javnosti v prihodnje ne bo več imelo prednosti pred interesi kazenskih in še posebej predkazenskih postopkov. “Izrecno izpostavljamo, da odločitev v eni zadevi nikakor ne pomeni uvajanja nove, ustaljene prakse posredovanja kazenskih ovadb,” še dodajajo.

Sicer pa na upravnem sodišču potekajo trije upravni spori, ki so jih sprožili prav na vrhovnem državnem tožilstvu. V dveh se tožilstvo zavzema za širšo razlago dela zakona, ki govori o načelu prostega dostopa do informacij javnega značaja in zlorabi pravice do takšnega dostopa. V tretji tožbi pa si tožilstvo prizadeva za omejitev dostopa do informacije, kateri tožilec vodi oziroma usmerja predkazenski postopek.

Možnost dostopanja do podatkov je po zakonu o kazenskem postopku ožja kot po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, vezana pa je tudi na status osebe in fazo postopka. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pa status osebe ni pomemben, saj do informacij lahko dostopa vsak.

Iz vrhovnega državnega tožilstva so še sporočili, da bodo zaradi zagotavljanja restriktivne prakse na področju zahtev za dostop do dokumentov iz tožilskih spisov preverili poslovanje v teh zadevah ter sprejeli potrebne dodatne ukrepe, vključno z nadzorom državnotožilske uprave. Organizacijo dela v zadevah dostopa do informacij javnega značaja pa bodo spremenili tako, da bodo dokončno odločali v teh zadevah nosilci višjih funkcij. Pooblastilo za odločanje, torej za sprejem dokončne odločitve, bodo ločili od pooblastila za samo vodenje postopkov. S prenosom pooblastila za odločanje na manjše število oseb in višjo raven bodo zagotovili enotno prakso, s tem pa tudi enotno uporabo zakona na tožilstvu. SK