Različni pogledi na ustanavljanje novih občin

LJUBLJANA> Profesor ustavnega prava Ivan Kristan se je zavzel, da bi v sedanjem, precej razgretem položaju, razpravo umirili in ostali predvsem pri načelni obravnavi koncepcije lokalne samouprave. Razprava v zvezi z odločbo ustavnega sodišča pa bi se morala odviti v okviru DZ ter njegovih delovnih telesih, kjer bi morali zagotoviti uravnoteženo obravnavo tematike z obeh strani.

Ivan Kristan: ustave ne razlaga le ustavno sodišče

A se kljub temu, tako Kristan kot ostali sodelujoči, temu vprašanju niso povsem izognili. Kristan odločbi ustavnega sodišča nasprotuje, ker meni, da je ustavno sodišče z njo poseglo v zakonodajno funkcijo DZ. Poudaril je, da ustave ne razlaga le ustavno sodišče, ampak tudi DZ, ker brez tega ne bi mogel izvajati funkcije zakonodajalca. In ta stališča je po njegovem treba upoštevati v razpravi, ne pa enostavno trditi, da mora DZ odločbo ustavnega sodišča izvršiti.

Janez Šmidovnik: lokalna samouprava v slepi ulici

Strokovnjak za področje lokalne samouprave Janez Šmidovnik je opozoril na napake v postopku ustanavljanja občin od začetka reforme lokalne samouprave leta 1994. Ugotavljal je, da je DZ v procesu odločanja o občinah počasi izgubljal, lokalna samouprava pa se je znašla v slepi ulici. Vrh je po njegovem zadnja odločba ustavnega sodišča, ki je “zabetonirala” pravico do lastne občine; postopek je stvar avtomatike, DZ le izda zakon, nima pa več nobene besede. To pomeni, da bo DZ težko vodil kakršno koli politiko na področju lokalne samouprave, opozarja Šmidovnik.

Stane Vlaj: za močne občine

Strokovnjak za področje javne uprave in lokalne samouprave Stane Vlaj je poudaril, da pravice do lastne občine ne dajeta niti Evropska listina o lokalni samoupravi niti ustava. Prepričan je, da je nujna kritična analiza lokalne samouprave, ki bi bila tudi podlaga za strategijo njenega nadaljnjega razvoja. Glavna podlaga lokalne samouprave v Sloveniji pa bi po njegovih besedah morale biti močne občine, medtem ko bi se morali pretiranemu drobljenju izogibati.

Če se bodo odprle ustavne spremembe, bi kazalo razmisliti, da bi na področju lokalne samouprave imeli le enega, dva ali tri sistemske zakone, za ustanovitev posameznih občin pa bi v ustavi zapisali le, da jih ustanovi DZ. Tako bi to DZ lahko storil s posamičnim aktom in ne z zakonom, je predlagal profesor z ljubljanske Pravne fakultete Albin Igličar.

Janez Pogorelec: za ustanavljanje občin pristojen DZ

V razpravi sta sodelovala tudi direktor službe vlade za zakonodajo Janez Pogorelec in Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete. Po besedah Pogorelca so si v modernih demokratičnih državah posamezne veje oblasti med seboj v razmerju prirejenosti in ne razmerju nadrejenosti ali podrejenosti.

Glede na načelo delitve oblasti je za ustanavljanje občin nedvomno pristojen DZ. Poslanci pa so po ustavi predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Če bodo izpolnili odločbo ustavnega sodišča ali je ne bodo v nobenem primeru, jim po Pogorelčevih besedah nihče ne more ničesar očitati. Pri tem je omenil primer Nemčije in ZDA. Kot je dejal, je v ZDA več kot sto primerov, da je kongres preglasoval odločbe vrhovnega sodišča.

Miro Cerar: razočaran, ker ni kontinuitete

Miro Cerar pa je kot izvorno napako izpostavil prvo odločbo ustavnega sodišča o koprski občini. Razočaran je tudi nad dejstvom, da v Sloveniji na večini področij ne zmoremo vzpostaviti neke kontinuitete, tudi ne na točki razlage ustave; ko je bila ustava sprejeta, je bilo popolnoma jasno, da je referendum pri ustanavljanju občin razumljen kot posvetovalen. Kasneje se je zgodil premik na ustavnem sodišču v smeri razlage, da je ta referendum do neke mere obvezen, in nato do točke, ko se sedaj kaže že skorajda povsem pravno obvezen, opozarja Cerar. STA