Razočarani zaradi predvidenega izteka ukrepa čakanja na delo

LJUBLJANA > Kot sta po seji za STA povedala generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole in predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, so v zadnji različici osnutka novega interventnega zakona praktično v celoti upoštevane v ponedeljek dogovorjene rešitve za shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. V tem delu so zato tako sindikati kot delodajalci zadovoljni.

Ukrepa naj bi bili deležni delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije, ki naj bi jih bilo mogoče koristiti največ pet mesecev, pa bi znašale od 448,52 do 112,13 evra.

Vladna stran je po besedah Jerkičeve danes zagotovila, da bo za ta ukrep zagotovila toliko sredstev, kot bo potrebnih. Minister za delo Janez Cigler Kralj je sicer v petek omenjal znesek od 500 milijonov do ene milijarde evrov.

Čakanje na delo se ohrani zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec

Na drugi strani pa osnutek zakona ne upošteva v ponedeljek že usklajenega predloga, da bi se ukrep čakanja na delo, ki poteče z 31. majem, podaljšalo za tri mesece za vse panoge, pri čemer naj bi bili pogoji za koriščenje ukrepa ostrejši. V zadnjem osnutku je tako obveljalo, da se čakanje na delo ohrani zgolj za turizem in gostinstvo, pa še to le za en mesec.

"Tu je pomembno poudariti, da ne gre le za turizem, temveč tudi za turizem, ki je najprej res doživel največji padec. A prepričani smo, da posledice krize trpi celotno gospodarstvo, zato morajo ukrepi zajeti kar največji del gospodarstva," je izpostavil Smole, ki verjame, da bi čakanje tudi v prihodnje koristilo številnim podjetjem.

Generalni sekretar ZDS sicer še ni izgubil upanja, da bo vlada ESS v tem delu še prisluhnila. Šele potem bodo lahko ocenjevali izplen socialnega dialoga za tretji protikoronski zakon, je dodal.

Predvidena je tudi pomoč avtobusnim prevoznikom in žičničarjem

Predlog za turistične bone je medtem v zadnji različici takšen, kot ga je v ponedeljek zvečer napovedal premier Janez Janša. V višini 200 evrov jih bodo dobili vsi prebivalci Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so ali bodo letos stari najmanj 18 let. Veljavni naj bi bili do konca leta.

Predvidena je tudi pomoč avtobusnim prevoznikom in žičničarjem.

V osnutku zakona pa se je povsem na novo, tako Jerkičeva, znašlo področje zdravstva. Za pokrivanje izgub, ki so nastale ob epidemiji novega koronavirusa, naj bi šlo 110 milijonov evrov. Potem ko je bilo v smernicah, ki so jih socialni partnerji prejeli v petek, predvideno, da staršem, ki junija otrok ne bodo dali v vrtce, teh ne bo treba plačati, pa ta ukrep zdaj ni več predviden, je dodala sindikalistka.

So se pa na delojemalski strani po njenih besedah ogradili od dela osnutka, ki ureja investicije oziroma omejuje nevladnike. Predvideno je namreč, da bi se podaljšalo zaostritve za sodelovanje naravovarstvenih in okoljevarstvenih organizacij v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Ne glede na vse pa je socialni dialog, ki je potekal za pripravo tretjega protikoronskega zakona - ob petkovi in današnji seji ESS ter ponedeljkovem usklajevanju na delovnih skupinah socialnih partnerjev - "najboljši približek socialnemu dialogu, ki ga predvidevajo pravila ESS, v času te vlade", je ocenila Jerkičeva.

Znova so sicer imeli problem tempa, da ni bilo popolnega soglasja ESS, pa ni ne nenavadno ne presenetljivo, je sklenila.

Osnutek zakona bo pozno popoldne obravnavala še vlada, ki naj bi ga tudi potrdila in poslala v DZ.