Razprava o ukinitvi premika ure je obstala na mestu
V noči s sobote na nedeljo bomo dobili uro, ki smo jo spomladi izgubili. Ko bo v nedeljo ura pokazala tri zjutraj, bomo kazalce zavrteli nazaj na drugo. Nedelja bo tako trajala 25 ur, za večino ljudi pa bo največja pridobitev možnost nekoliko daljšega spanca. Manj prijetno bo spoznanje, da se bo po novem prej zmračilo.
Zahvaljujoč premiku ure bo naslednja nedelja trajala 25 ur.
Foto: UI-generirana podobaPremik bo opazen že v nedeljo. Medtem ko bo v soboto sonce v Kopru zašlo ob 18.04, bo dan pozneje, po novem srednjeevropskem času, zašlo že ob 17.02. Jutranja svetloba bo prišla uro prej: v nedeljo bo sonce vzšlo ob 6.34. Seveda se dan zaradi premika kazalcev ne skrajša za celo uro, spremeni se le njegov položaj na naših urah. Dnevi se zaradi bližajoče se zime še naprej krajšajo, in sicer trenutno za približno tri minute na dan.
O ukinitvi govorijo že osem let
Uro v Sloveniji premikamo od leta 1983, ko je poletni čas uvedla tedanja Jugoslavija. Namen je bil predvsem bolje izkoristiti dnevno svetlobo in zmanjšati porabo energije. Kolikšen je danes dejanski prihranek, je precej manj jasno, vse glasnejša pa so opozorila o vplivu prestavljanja ure na spanje in vsakdanji ritem.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da je za človekovo notranjo biološko uro ugodnejši standardni, torej zimski čas. Ob menjavi lahko nekateri občutijo utrujenost, slabšo zbranost ali motnje spanja, četudi je jesenski premik praviloma lažji od spomladanskega, ko izgubimo uro počitka. Pomagajo redna ura odhoda v posteljo, gibanje in dovolj dnevne svetlobe.
Evropska komisija je odpravo sezonskega premikanja ure predlagala že leta 2018, Evropski parlament pa jo je leto pozneje podprl. V javnem posvetovanju je ukinitev podprlo kar 84 odstotkov od 4,6 milijona sodelujočih. A članice EU se niso dogovorile o skupni rešitvi. Med odprtimi vprašanji je tudi, ali bi države trajno obdržale poletni ali standardni čas, pri čemer si ne želijo novih časovnih razlik med sosedami.
Objavili razpored do 2031
Zato ur še ne bomo nehali prestavljati. Evropska komisija je marca letos objavila razpored prehodov vse do leta 2031. Hkrati je naročila novo študijo o posledicah premikanja ure, ki naj bi bila končana do konca leta. Ali bo to znova premaknilo evropska pogajanja, še ni znano.
Večina telefonov in računalnikov bo uro prestavila samodejno, pri stenskih urah, pečicah in starejših napravah bo to treba storiti ročno. Za zdaj torej še velja staro pravilo: jeseni uro nazaj, spomladi naprej. Na poletni čas se bomo naslednjič vrnili 28. marca 2027.