Razrešili bi še pet nadzornikov RTVS
Mandatno-volilna komisija (MVK) predlaga državnemu zboru, naj razreši pet članov nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RVTS), ki jih je imenoval državni zbor. Opozicijski člani komisije temu nasprotujejo, saj da je takšna razrešitev v nasprotju z zakonodajo in pomeni neposredno poseganje v javni medij.
LJUBLJANA> K razrešitvi nadzornikov RTVS je aprila pozval parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino. Na isti seji so tudi zavrnili poročilo nadzornega sveta RTVS ter ga ocenili kot nepopolnega in zavajajočega. Vlada je nato konec julija predčasno razrešila štiri člane nadzornega sveta, ki so predstavljali ustanovitelja. Koalicijski poslanci pa so predlagali, naj se ta predlog uvrsti na dnevni red današnje seje mandatno-volilne komisije državnega zbora.
Med nadzorniki, ki se jim obeta predčasna razrešitev, so tokrat Lenart Šetinc, ki je predsednik nadzornega sveta, Miha Klun, Marko Laznik, Amalija Lukner in Maruša Tratnjek. Mandat bi jim potekel leta 2014.
Pirnat: Zakon ne predvideva razrešitve iz krivdnih razlogov
Opozicijski poslanci so danes opozarjali, da zakon o RTVS predvideva prenehanje mandata nadzornikov le zaradi neizpolnjevanja pogojev za imenovanje ali pa če nadzornik odstopi sam, medtem ko zakon ne predvideva, da se jih lahko razreši iz krivdnih razlogov. Tako meni tudi pravnik Rajko Pirnat.
Po mnenju vodje poslanske skupine SD Janka Vebra ni niti nobene pravne podlage, da predlog za razrešitev da parlamentarni odbor za izobraževanje. Tako ocenjuje, da je brezpredmetno in nezakonito, da o tem danes odloča MVK in da bo o tem odločal državni zbor.
Takšen predlog po mnenju Vebra pomeni neposredno vmešavanje politike v medije. Gre za javni medij in za posebej občutljivo področje. “Če bo danes prišlo do podpore za razrešitev, potem res lahko govorimo o tem, da ne spoštujemo pravnega reda in da je politika edina, ki govori o tem, kaj lahko javni medij poroča,” je dejal.
MVK je DZ v imenovanje predlagala Zlato Krašovec in Martina Mlakarja za nadzornika STA. Opozicija je opozarjala, da Krašovčeva kot komentatorka tednikov Reporter in Demokracija - sama je naknadno opozorila, da s slednjim ne sodeluje - ne more biti imenovana za nadzornico STA, saj da je to v nasprotju z zakonom o STA. Zakon o STA med drugim namreč določa, da član nadzornega sveta agencije ne more biti oseba, ki je v delovnem razmerju oziroma pogodbeno sodeluje s podjetji, ki opravljajo enake oziroma podobne storitve kot STA.
“Medijski masaker”
Tudi vodja poslancev Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer je proti takšnemu načinu razrešitve. Predlagal je, naj se takšna odločitev odloži vsaj za toliko časa, da parlamentarna služba za zakonodajo pripravi svoje mnenje glede zakonitosti. “Potem pa naj koalicija izvede ta medijski masaker,” je dejal. Njegova poslanska kolegica Maša Kociper pa je predlagala, naj se, če hoče koalicija krivdno razreševati člane nadzornega sveta, prej vsaj spremeni zakon o RTVS, ki bi to dovoljeval.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je poudarila, da bi morali prebrati določbe v zakonu o RTVS, ki opredeljuje naloge nadzornikov. Pri tem je opozorila na poročilo računskega sodišča, ki ugotavlja več nepravilnosti v poslovanju RTVS v letih 2010 in 2011, nadzornikom pa očita slab nadzor. Na opozorila opozicijskih poslancev, da je večino tega časa RTVS vodil Anton Guzej in ne trenutno vodstvo, pa je Jerajeva dejala, da je bil Šetinc izvoljen v nadzorni svet leta 2010.
Poslanec SD Matjaž Han se strinja z Jerajevo, da morajo nadzorniki opravljati nalogo nadzora, a to, kot je poudaril, ne pomeni, da se jih lahko razrešuje mimo zakona.
STA