Rdeči alarm za severozahod Slovenije, v gozdovih naravna katastrofa
Vremenska ujma je v gozdovih povzročila naravno katastrofo. Že v noči s torka na sredo bo ponekod ponovno nevarnost žleda, a padavine ne bodo tako izrazite. Ob močnejših padavinah konec tedna bi nekatere kraške reke lahko poplavile. Za vse prebivalce velja opozorilo, naj se ne zadržujejo pod vejami ali strehami, obremenjenimi z žledom in snegom.
LJUBLJANA > Agencija RS za okolje je danes ponovno razglasila rdeči alarm za severozahod države, saj je na širšem območju Julijskih Alp zelo velika nevarnost snežnih plazov. Na Gorenjskem je minulo noč zapadlo do 20 centimetrov novega snega, med drugim so prebivalci kmetij v dolini Kokre in na Jezerskem praktično odrezani od sveta.
Nova nevarnost žleda in poledice v noči s torka na sredo
V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo nestanovitno vreme, vmes bodo tudi padavinska obdobja, je na novinarski konferenci napovedal meteorolog z Agencije RS za okolje (Arso) Aleš Poredoš.
Prvo takšno padavinsko obdobje bo v noči s torka na sredo. Na Notranjskem in Primorskem bo lahko sprva spet deževalo, zaradi česar bo nastajal žled, nato pa bo dež prešel v sneg in ob otoplitvi v dež. Za zdaj kaže, da bo drugo takšno padavinsko obdobje v noči s petka na soboto, tretje pa od nedelje do torka.
Glavno tveganje za poledico in žled bodo predstavljale padavine s torka na sredo, in sicer zlasti na prehodu med Primorsko in Notranjsko. Od srede naprej bo prizemna plast zraka nekoliko toplejša, tako da bo možnost pojavljanja poledice in žleda bistveno manjša. V drugi polovici tedna bodo tako naši kraji pod vplivom relativno toplih jugozahodnih vetrov.
Poredoš je tudi izpostavil, da še vedno ostaja velika nevarnost spontanega proženja snežnih plazov, ki se v prihodnjih dneh predvidoma ne bo zmanjšala.
Posebej pa je opozoril, da je večina padavin iz zadnjih dni ostala na objektih. To pomeni, da obtežitev streh ponekod že presega 200 kilogramov na kvadratni meter, zlasti v Gornjesavski dolini, v Bohinjskem kotu in v višjih legah na Bovškem. Ta obtežitev se bo zaradi novih padavin do konca tedna zmerno povečevala, v primeru izdatnejših padavin ob koncu tedna pa bi bila za veliko objektov lahko že kritična.
Zaradi taljenja snega in dodatnih padavin na Krasu nevarnost poplav
Hidrolog Janez Polajnar z Arsa je dodal, da so padavine v minulih dneh nemalo težav povzročile tudi zaradi naraščanja voda, zlasti v porečju reke Reke in na širšem pivškem območju. Ravno v teh dneh je tam največ težav, saj prihaja do kombinacije visoke kraške vode in dovajanja vode iz kraških izvirov. Na območju zgornje Pivke so se čez dan pojavile nove ojezeritve, je pojasnil Polajnar in dodal, da gre glede na intenziteto za izjemno redek pojav.
Ob taljenju snega in dodatnih padavinah v prihodnjih dneh Polajnar pričakuje, da se bodo ojezerjene površine razširile, zlasti na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega Krasa ter Pivške kotline. V primeru obilnejših padavin konec tedna utegnejo poplaviti tudi kraške reke, kot sta Ljubljanica in Krka, ojezerjene površine pa se bodo še povečale.
Ujma v gozdovih povzročila naravno katastrofo
V gozdovih je ujma povzročila naravno katastrofo, ki je po besedah v. d. direktorja zavoda za gozdove Damjana Oražma doslej niso zabeležili. Po prvih ocenah je poškodovanih pol milijona hektarov gozdov oz. dobrih 40 odstotkov vseh slovenskih gozdov. Gre za enoletni posek, je pojasnil Oražem. Sanacija gozdov bo po njegovih napovedih trajala več let, v gozdovih pa se bo stanje saniralo več desetletij.
Višino škode ta trenutek na zavodu težko ocenijo, saj je gibanje v gozdovih v tem trenutku izjemno nevarno. Ni pa ta škoda še dokončna, sploh ob predvidenem vremenskem razpletu v naslednjih dneh. Oražem se zlasti boji kakršnegakoli vetra.
Na zavodu za gozdove odsvetujejo kakršnokoli gibanje po gozdovih ali zadrževanje pod drevesi, obremenjenimi z žledom in snegom. "Pravi čudež je, da ta trenutek ne govorimo o kakšni smrtni žrtvi. Močno upam, da bo pri tem tudi ostalo," je poudaril. Kot je opozoril, pa bodo polomljene krošnje dreves predstavljale nevarnost tudi potem, ko se bo žled že stopil.
Oražem je še pojasnil, da so se danes s pristojnimi ministrstvi in predsednico vlade Alenko Bratušek dogovorili, da bodo najprej skušali usposobiti gozdne ceste. Tako je na novinarski konferenci napovedala tudi direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Šinko. V 240.000 hektarjih državnih gozdov sicer zaznavajo veliko gospodarsko škodo, je pa intenzivnost poškodb odvisna od območja, v katerem se nahajajo.
Odročnejšim krajem bodo električno energijo priskrbeli z agregati
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je na novinarsko konferenco prispel neposredno iz Logatca, kjer so prejeli državno pomoč Avstrije v obliki 26 velikih agregatov s kompletnimi ekipami za njihovo vzdrževanje. Z agregati, ki so jih prispevale nekatere druge države, bodo vsaj nekaterim območjem izven mest pomagali zagotoviti električno energijo. Kot je opozoril Šestan, pa imajo težave tudi z električno oskrbo nekaterih večjih mest, ki so vezana na daljnovode.
Civilna zaščita je sicer že zjutraj pozvala vse občine in službe, ki potrebujejo pomoč, naj to sporočijo njihovemu štabu. Tako so že prejeli prošnjo za formiranje ekip za vzpostavitev prevoznosti železniške infrastrukture od Kopra do Ljubljane. Del proge je namreč v katastrofalnem stanju in na njem promet z električnimi lokomotivami še nekaj časa ne bo mogoč. Bodo pa skušali območje usposobiti vsaj za promet z dizelskimi lokomotivami. Od tega koridorja je namreč za velik del Slovenije odvisna tudi oskrba z naftnimi derivati.
STA
