Rebalans: klestili bodo povsod

LJUBLJANA>“Rebalans sprejemamo v dokaj zapletenih mednarodnih finančnih razmerah, ko je Slovenija zaradi padca pokojninske reforme zašla med države, ki se omenjajo kot tiste, ki ne obvladujejo stroškov. Zato je rebalans bolj varčevalno naravnan, z njim pa dajemo signal trgom, da obvladujemo stroške,” je poudaril finančnih minister.

Štiri odstotke več denarja za plače

Rebalans na odhodkovni strani predvideva za štiri odstotke več denarja za plače glede na leto 2010, a je povečanje manjše od sprva predvidenega. Količina denarja za plače se tako zmanjšuje za odstotek, materialni stroški države pa za dobre štiri odstotke.

Zneski za domače obresti se povečujejo za 17 odstotkov, zneski za obresti do tujine pa za 32 odstotkov. Zaradi majhne porabe rezerv v letu 2010 se te z rebalansom proračuna za letos povečujejo za 160 odstotkov.

Subvencije so na ravni leta 2008

Tekoči transferji bodo za štiri odstotke večji od lanskih in bodo predstavljali 5,63 milijarde evrov. V tem kontekstu se po Križaničevih besedah zmanjšujejo subvencije na 454 milijonov evrov, kar je približno na ravni iz leta 2008.

Transferji posameznikom in gospodinjstvom se glede na lani povečujejo za osem odstotkov na 1,45 milijarde evrov. “Zaradi zaostrenih socialnih razmer moramo povečati sredstva, da zadržimo raven pomoči, ki jo pomoči potrebni dobivajo,” je pojasnil finančni minister.

Za neprofitne organizacije skoraj petina več kot lani

Transferji neprofitnim organizacijam dosegajo 133 milijonov evrov in so za 19 odstotkov višji od lanskih in tudi nekoliko večji od veljavnega proračuna. Drugi tekoči transferji se glede na lani povečujejo za šest odstotkov na 3,6 milijarde evrov, pri čemer se transferji v sklade socialnega zavarovanja povečujejo za 11 odstotkov, transferji v javne zavode pa za odstotek.

Investicijski odhodki se skladno z rebalansom glede na leto 2010 povečujejo za šest odstotkov na 394 milijonov evrov. Država bo po Križaničevih besedah manj gradila, a s transferji izrazito spodbujala gospodarstvo, samostojne podjetnike in javne zavode.

Investicijski transferji - 644 milijonov evrov

Investicijski transferji bodo znašali 644 milijonov evrov in bodo 15 odstotkov večji od lanskih. Investicijski transferji pravnim in fizičnim osebam se povečujejo za 14 odstotkov na 257 milijonov evrov, investicijski transferji proračunskim uporabnikom za 16 odstotkov na 387 milijonov evrov, plačila v proračun EU pa ostajajo stabilna na ravni pod 400 milijonov evrov.

Znotraj posameznih politik bodo po besedah generalne direktorice direktorata za proračun Alenke Bratušek z rebalansom najbolj povečali količino denarja za namen socialnega varstva, kamor so vključeni tako transferji posameznikom kot dodatna in tekoča obveznost proračuna do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta znašajo 2,5 milijarde evrov in glede na leto 2010 pomenijo sedemodstotno povečanje (za 166 milijonov evrov).

Podjetništvu in konkurenčnosti polovica več kot lani

Sledi politika podjetništva in konkurenčnosti s 96-milijonskim povečanjem, kar predstavlja polovico več kot lani. Po besedah Bratuškove politika podjetništva in konkurenčnosti ostaja ena glavnih prioritet v rebalansu. Sledi servisiranje javnega dolga, plačil v evropski proračun in proračunskih rezerv, ki se povečuje za 83 milijonov evrov, in trg dela s povečanjem sredstev v višini 68,2 milijona evrov.

Glede na leto 2010 se z rebalansom znižujejo sredstva za nacionalno varnost, obrambo in zunanje zadeve, promet in prometno infrastrukturo, upravljanje sistemov javne uprave in tudi politika zdravstvenega varstva.

Predviden primanjkljaj 1,7 milijarde evra

“Če bo porabljeno vse, kar je predvideno, bomo imeli primanjkljaj,” poudarja Križanič. Če bodo dohodki sorazmerno počasi naraščali, kot predvidevajo uradne projekcije, potem bo proračunski primanjkljaj znašal nekaj manj kot 1,7 milijarde evrov, kar predstavlja 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda.

Predsednik vlade Borut Pahor je poudaril, da bo sprejemu rebalansa posvetil vso svojo pozornost oz. da bo to njegova prioriteta. Ali bo na to vezal zaupnico, se bo še odločil. Kot je dejal, bo slovenska barka, če rebalans ne bo sprejet, znova zajadrala v zelo valovito morje in bo znova naluknjana, “to pa ni potrebno”.

Klestili bodo povsod

Kot je tudi izpostavil, mora Slovenija zaradi padca pokojninske reforme ravnati zelo previdno, da je ne bi finančni trgi začeli slabo ocenjevati. To bi namreč pomenilo podražitev denarja in slabši standard ljudi, je opozoril.

V vsebinskem smislu je o rebalansu dejal, da zaradi cilja zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga predvideva klestenje pri praktično vseh proračunskih politikah. Po njegovih besedah pa država pozorna ostaja pri socialni povezanosti ter povečanju konkurenčnosti in krepitvi podjetništva. Za to gre veliko sredstev, je navedel.

Uspešno do evropskega denarja

Pojasnil je še, da je Slovenija po njegovih neuradnih podatkih v zadnjem trimesečju evropski denar med državami EU črpala najuspešneje. To je svež denar, ki ga lahko takoj uporabimo in investiramo, je poudaril.

Po Križaničevih besedah bo vlada po današnjem sprejetju okvirnega rebalansa do prihodnje seje dodala še nekaj manjših popravkov.

STA